Dobre prakse soočanja s podnebnimi spremembami v Alpah

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreje Jerina imajo Alpe posebno vlogo, ko gre za ohranjanje poseljenosti in turističnega razvoja – oboje je močno odvisno od tega, kaj se bo dogajalo na podnebnem področju.

Projekt Alpstar, katerega vodilni partner je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, se je začel izvajati julija 2011, njegova skupna vrednost je nekaj manj kot tri milijone evrov. Glavnina je bila sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, vključenih je bilo 13 partnerjev iz petih članic EU, poleg njih pa še iz Švice in Liechtensteina.

Projekt se ukvarja z implementacijo rešitev. »Ne ukvarja se s celo vrsto študij in papirnatih zadev, ampak je namenjen dobrim praksam, ki so bile izvedene v 12 pilotnih regijah. Kot konkreten rezultat tega projekta je vzpostavljena spletna platforma z bazo podatkov o 60 primerih dobrih praks,« je pojasnila Andreja Jerina.

Pilotne regije so izvedle vrsto konkretnih ukrepov. Med njimi velja omeniti francoski projekt za zmanjševanje energetske revščine, italijanski projekt merjenja ogljičnega odtisa v industriji, razvoj integralnega koncepta mobilnosti v Lombardiji ter praktično študijo za uporabo lesa in potenciala biomase na severnem Goriškem v Sloveniji. Med dobre prakse v Sloveniji sekretarka prišteva še eko vas Čadak, Terme Snovik, pasivni vrtec v Gornji Radgoni in raziskovalni razvojni center Pipistrel.

Kot je dejal Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra (PRC), so v okviru projekta pripravili tudi nizkoogljično strategijo. Znotraj te je opozoril na verigo dodane vrednosti lesa: »Z deležniki smo se odločili, da pokrijemo celotno verigo od gozda do končnega potrošnika, zato smo pripravili tri dokumente. Gre za študijo, ki jo občina potrebuje, zato da razpiše koncesijo za izvedbo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Študije so narejene za naselja Bovec, Kobarid in Tolmin, občine lahko zdaj izvedejo razpis in tako najdejo investitorja.« Opravili so tudi nekaj energetskih pregledov stavb, hkrati pa so vse dobre prakse znotraj Alpstarja že poskušali oplemenititi. »Gradimo torej nek mozaik projektov, ki bo omogočil, da se zgodba Alpstarja tudi po zaključku razvija naprej,« je poudaril Kristan.

Pri izvedbi projekta so zaznali nekatere pomanjkljivosti, med katerimi je Andreja Jerina opozorila na »administrativno razmeroma okorel način izvajanja, kar je tipično za projekte, sofinancirane s strani EU. Evidentirana je bila cela vrsta možnih izboljšav, nekaj jih imamo tudi doma.« Ena takšnih je možnost zaposlovanja, vendar tega potenciala zaradi omejitev zaposlovanja v javnem sektorju v Sloveniji nismo znali izkoristiti, čeprav je bil denar na voljo. Po njenih besedah gre za kader, ki delal na konkretnem projektu za dobo trajanja projekta in bi lahko dobil vso potrebna znanja, mrežo in kompetence.