Dom Bohinj kot pilotni projekt energijske sanacije

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek, želijo vzpostaviti celovit sistem energijske prenove javnih stavb s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Do leta 2020 bo vsako leto na voljo 20 milijonov evrov, s prenovami pa naj bi po istem vzorcu nadaljevali tudi v prihodnje.

Program se začenja izvajati s pilotnimi projekti energijske prenove Doma Bohinj, sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter objekta pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah. Z njihovo izvedbo bodo ugotavljali, ali je sistem dobro postavljen in se lahko lotijo ciklične izvedbe projektov, pri čemer bodo prednost imeli objekti z največjih potencialom za izboljšanje energijske učinkovitosti.

V CŠOD so se sicer že pred meseci lotili celovite tri milijone evrov vredne obnove Doma Bohinj, sočasno pa so se vključili v pridobivanje evropskih sredstev in zasebnega partnerja za energijsko prenovo. Vlada je na četrtkovi seji CŠOD podala soglasje za sklenitev koncesijske pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za energijsko sanacijo.

Tako sta CŠOD in Petrol kot zasebni partner lahko podpisala pogodbo za izvedbo projekta, ki bo omogočil zmanjšanje porabe energije in obratovalnih stroškov delovanja objekta, ki služi predvsem organizaciji šole v naravi. V okviru projekta bodo zamenjali energent, in sicer bodo s kurilnega olja prešli na lesne sekance in toplotno črpalko, obnovili bodo fasado in zamenjali stavbno pohištvo.

Doslej so letni stroški energije in vzdrževanja znašali 56.000 evrov, po izvedeni energijski sanaciji pa naj bi se zmanjšali za 44.000 evrov na približno 12.000 evrov. Prvih 15 let bo večina prihranka šla Petrolu, da bo na ta način tudi pokril vložek v sanacijo in vzdrževanje novega sistema, nato bodo prihranki ostali CŠOD.

Energijska prenova bo stala 714.000 evrov, od tega bo iz evropskih sredstev zagotovljenih 325.000 evrov, zasebni partner bo investiral 350.000 evrov, preostanek pa bo dodal CŠOD. Izvedba se bo začela takoj, projekt pa naj bi bil zaključen spomladi 2017.

Kot pravi predstavnik Petrola Jože Torkar, imajo v podjetju izkušnje z energijskim pogodbeništvom že 15 let. "V tem obdobju smo izvedli več kot 120 projektov, ki jih tudi uspešno upravljamo in zagotavljamo obljubljene učinke oziroma prihranke," je poudaril, a dodal, da je to prvi projekt celovite energijske prenove v ožjem javnem sektorju, saj ne vključuje le zamenjave ogrevalnega sistema temveč tudi gradbena dela, kot je nov ovoj stavbe.

Torkar je prepričan, da je to prava pot za energijsko sanacijo stavb. V Sloveniji je stavb, ki bi potrebovale takšno obnovo veliko, saj je bilo več kot 70 odstotkov stavb zgrajenih pred leto 1980, ko današnji standardi gradnje še niso bili uveljavljeni. Takšnih je veliko tudi osnovnih in srednjih šol, zato državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Baloh verjame, da jim bo pilotni projekt pokazal, kako naprej.

V. d. direktorice CŠOD Alenka Kovšca je prepričana, da bodo na ta način prišli do prave prakse energijskih prenov in ustvarjanja pogojev za energijsko učinkovito družbo, saj bodo lahko na dejanskih primerih o tem poučevali tudi otroke.