Eko sklad: Za leto 2015 predvidenih več nepovratnih sredstev

Koliko nepovratnih sredstev bi moral imeti Eko sklad na voljo, da bi zadostil povpraševanju investitorjev?

Letos smo imeli na voljo 21 milijonov evrov. Da pa bi oba javna poziva »zdržala« do konca leta, bi po našem mnenju potrebovali še dobrih sedem milijonov evrov.

Marca ste dejali, da bo v prihodnjih letih na voljo več sredstev, za večje število naložb. Koliko jih pričakujete v letu 2015 in kakšna je pri tem vloga februarja letos sprejetega energetskega zakona?

Glede na sprejeti energetski zakon naj bi imel Eko sklad v letu 2015 na voljo več sredstev za nepovratne finančne spodbude. Predvidenih je sicer dobrih 32 milijonov evrov, kolikšna bo končna številka, pa je odvisno od sprejetja uredbe o prihrankih energije pri končnih odjemalcih, ki je še v medresorskem usklajevanju. Uredba bo namreč drugačna; prej so bili različni energenti različno obremenjeni, kar naj bi po eni strani destimuliralo nabavo uvoženih energentov in opreme ter spodbudilo dobavo domačih (lesna biomasa, toplotne črpalke, solarni sistemi). Po novem bodo vsi energenti enako obravnavani: 0,09 evra po kilovatni uri pridobljene energije iz posameznega energenta.

Letošnja poziva za nepovratne finančne spodbude sta zamujala zaradi nekaterih sprememb in z njimi povezanih dolgotrajnih postopkov. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi pri pozivih za leto 2015? Kdaj bosta objavljena in na katerih področjih lahko investitorji pričakujejo spremembe v primerjavi z letošnjima?

Ravno zdaj pregledujem poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2015, ki naj bi bil, pričakujem, potrjen do sredine novembra. Nadzorni svet ga bo obravnaval 3. novembra, potem gre na resorno ministrstvo, nato ga mora potrditi še vlada. Dokončno je treba oblikovati tudi merila za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud v prihodnjem letu, na to temo ravno zdaj potekajo aktivnosti z ministrstvom, pristojnim za energijo. Nekaj sprememb vsekakor bo, vendar bolj v smislu doseganja večjih prihrankov končne energije po izvedbi naložb, na primer večja debelina toplotne izolacije, energijsko učinkovitejša okna in podobno. Na skladu si bomo prizadevali, da bi ta merila objavili čim prej, da se bodo lahko tako občani kot ponudniki opreme in gradbenih materialov ter izvajalci naložb ustrezno pripravili.

Tako kot letos bomo tudi prihodnje leto takoj po objavi javnih pozivov, kar naj bi se zgodilo v začetku leta, organizirali seminar za izvajalce naložb, na katerem jim bomo podrobno predstavili oba poziva, predvsem pa spremembe in najpogostejše napake pri kandidiranju za nepovratna sredstva. Še vedno je najpogostejša napaka, denimo, da investitor začne naložbo, še preden odda vlogo na Eko sklad. Ker baza geodetske uprave (Gurs) ni več zanesljiva, smo bili v letu 2014 prisiljeni zakomplicirati zadeve in od investitorjev zahtevamo, da vlogi priložijo gradbeno dovoljenje, prej smo podatke dobili iz Gursove baze. V letu 2015 bomo poskušali investitorjem olajšati pripravo vlog z izboljšano in prenovljeno spletno stranjo, s posvetom za dobavitelje opreme in izvajalce del, pa tudi s skrbnim pregledom naših zahtev, da bi zmanjšali birokratske ovire.

Vsekakor imajo dobro informirani izvajalci, ki investitorjem pomagajo pri pripravi in izpolnjevanju vlog za Eko sklad, konkurenčno prednost pri prodaji storitev in opreme, saj investitorju olajšajo postopek pridobitve nepovratnih sredstev. Po drugi strani pa s pravilno pripravo dokumentacije olajšajo delo tudi nam na Eko skladu, saj tako veliko hitreje obdelamo vloge.

No, čas za obdelavo vlog se je letos občutno podaljšal, z 90 dni na 150. Zakaj?

Dejstvo je, da imamo na voljo premalo ljudi, ki morajo obdelovati veliko število vlog. Najbolj obremenjen je kreditni oddelek, kjer je za obravnavo vlog potrebnega veliko več časa. Prizadevamo si, da bi nas izvzeli iz enotnega kadrovskega načrta, da bi v prihod­nosti lahko postopno zaposlili do pet ljudi, kar nam do zdaj ni bilo dovoljeno. Sredstva sklada za podnebne spremembe, ki smo jih letos ponudili prvič, so velik »krivec« za zamude, saj nekatere postopke uvajamo na novo in zahtevajo različne prilagoditve, tudi našega informacijskega sistema. Kar devet občin namreč spada med tako imenovana degradirana območja, ki so upravičena do sredstev iz sklada za podnebne spremembe oziroma do višjih nepovratnih spodbud. Samo s teh območij je prišlo več kot 4000 vlog, zato smo okrepili ekipe ljudi, ki obdelujejo podatke, a je dela ogromno. Zapletov ne manjka, ker ima vsaka občina svoja pravila. Investitor v Gameljnah, na primer, ne more dobiti subvencije za vgradnjo ogrevalne toplotne črpalke, ker je v tem kraju, ki spada med degradirana območja, predvidena gradnja plinovodnega omrežja ali daljinskega ogrevanja. Pri podnebnem zakonu je treba upoštevati občinske akte, to pa je groza in strah za obdelovalce vlog na Eko skladu, saj ima prav vsaka izmed devetih občin svoje posebnosti. Kar je dovoljeno v Kranju, ni nujno, da je tudi v Ljubljani, na primer, zato je z vlogami s teh območij veliko zapletov, ki jih želimo v prihodnjem letu zmanjšati oziroma odpraviti. Z Mestno občino Ljubljana smo se na primer že uskladili glede pasivnih hiš in toplotnih črpalk, saj pasivne hiše ni brez toplotne črpalke. Od investitorja, ki gradi pasivno hišo na degradiranem območ­ju, pač ne moremo zahtevati, da se priključi na plinovodno omrežje, kajne?

Koliko vlog za nepovratna sredstva ste dobili za letošnji poziv in koliko za lanskega?

Letos je do objave predčasnega izteka obeh javnih pozivov za dodeljevanje nepovratnih spodbud občanov za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v eno- in dvostanovanjskih ter večstanovanjskih stavbah pravočasno prispelo 10.050 vlog. Od tega jih je bilo 9400 za naložbe v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih stanovanjih, 658 pa za skupne naložbe energijske sanacije večstanovanjskih stavb.

V letu 2013 smo do objave izteka obeh javnih pozivov dobili skoraj 12.000 vlog, od tega 11.343 za naložbe v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter posameznih stanovanjih, 625 pa za skupne naložbe energijske sanacije večstanovanjskih stavb.

Za katere ukrepe je bilo odobrenih največ nepovratnih sredstev?

V letu 2013 je bilo največ nepovratnih sredstev odobrenih za toplotno izolacijo fasade, sledijo naložbe v vgradnjo kotla na lesno biomaso in vgradnjo toplotne črpalke. Kar zadeva letošnja javna poziva za dodelitev nepovratnih sredstev občanom, pa je treba povedati, da vse prejete vloge še niso obdelane. Na podlagi že obdelanih je bilo za eno- in dvostanovanjske stavbe največ nepovratnih sredstev odobrenih za vgradnjo toplotne črpalke, sledijo naložbe v toplotno izolacijo fasade in vgradnjo kotla na lesno biomaso. Pri večstanovanjskih stavbah pa bo, kot kaže, večina nepovratnih sredstev odobrenih za naložbe v toplotni ovoj.

Kakšni so bili odzivi občanov na poenostavljeno možnost hkratne pridobitve kredita in nepovrat­nih sredstev, pri čemer ni več omejitve glede najnižje višine 10.000 evrov priznanih stroškov?

Odzivi občanov so bili izjemni, saj je večina kreditojemalcev izkoristila tudi možnost pridobitve nepovratnih finančnih spodbud. To se je pokazalo tudi v številu prejetih vlog. Na javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb, ki je bil objavljen v letu 2012 in je veljal tudi v začetku leta 2013, je prispelo skupaj dobrih 600 vlog. Na javni poziv, ki je bil objavljen po izteku omenjenega poziva in je veljal še v prvem kvartalu leta 2014, pa je prispelo več kot 1400 vlog. Razlog vidim v tem, da smo šli ljudem naproti: investitor za naložbo v višini 12.000 evrov dobi kredit v enaki višini, po izvedeni naložbi pa dobi povrnjenih še 2000 evrov subvencije; sredstva lahko dobi bodisi na svoj transakcijski račun bodisi z njimi zmanjša višino obrokov za odplačevanje kredita. Prej je investitor za naložbo v enaki višini lahko pridobil le 10.000 evrov kredita, 2000 evrov pa je moral imeti in jih je dobil povrnjene šele po koncu del.

Bodo sredstva iz podnebnega sklada na voljo tudi v letu 2015?

Glede na to, da je vlada sprejela program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe do leta 2015, sredstva iz tega naslova pričakujemo tudi prihodnje leto.

Ali je bilo na tako imenovanih degradiranih območjih, kjer so občani upravičeni do višjih nepovratnih finančnih spodbud, zaznati večje zanimanje?

Glede na do zdaj obdelane vloge tega ne moremo potrditi. Je pa s teh območij precej vlog za energijsko obnovo večstanovanjskih stavb, zlasti iz Maribora. Zelo me tudi veseli, da letos izstopa Murska Sobota, tako pri večstanovanjski kot individualni gradnji, saj v prejšnjih letih s tega območja nismo dobivali omembe vrednega števila vlog. Razlog vidim v tem, da so tam vse leto potekale promocijske aktivnosti. Morda je pomembno tudi to, da se je lokalna energetska agencija preselila v Mursko Soboto in postala ljudem bolj dostopna.

Ali lahko ovrednotite okoljske učinke naložb, ki jih je sofinanciral Eko sklad?

Postrežem lahko s podatki za leto 2013: naložbe v stanovanjskih stavbah, za katere so bila v letu 2013 izplačana nepovratna sredstva, pripomorejo k manjši rabi energije za dobrih 197 gigavatnih ur (GWh) na leto in k zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida za dobrih 29.000 ton na leto. Vlada nam je sicer postavila cilj 260 GWh na leto, a bo ta uresničljiv šele, ko bo na voljo več sredstev, kar že predvideva novi energetski zakon (EZ-1) in bi morala vsebovati tudi težko pričakovana uredba o prihrankih energije pri končnih odjemalcih.

Pozitiven je tudi učinek na gospodarstvo, saj spodbujanje naložb, ki so predmet nepovrat­nih finančnih spodbud, ugodno vpliva na poslovanje poslovnih subjektov, poleg tega pomembno prispeva k ohranjanju delovnih mest in odpiranju novih. Govorimo o 5700 delovnih mestih.