Energijske nalepke obvezne tudi za ogrevalne sisteme, grelnike vode in bojlerje

S to uredbo želi Evropska komisija zmanjšati porabo energije in z uvedbo nalepke povečati ponudbo in nakup energijsko učinkovitejših izdelkov ter opustitev prodaje najmanj učinkovitih. Izračunali so denimo, da lahko uporabnik ogrevanja na plin z namestitvijo trenutno najbolj učinkovitega grelnika na leto prihrani 20% energije za ogrevanje, naložba pa naj bi se povrnila v sedmih letih uporabe.

Od 2016 obvezna tudi nalepka za že vgrajene naprave

Potrošniške organizacije imajo sicer v zvezi z omenjenimi pravili kar nekaj pomislekov, opozarja ZPS, saj po njihovem mnenju le-ta niso najboljša rešitev za informiranje potrošnikov. Poleg trenutnih uredb bo namreč od leta 2016 obvezna tudi uvedba nalepke za že vgrajene naprave, obe pa bosta le pogojno primerljivi.

Zavajajoča lestvica energijski razredov

Zveza potrošnikov opozarja na še eno pomanjkljivost, ki se nanaša na energijske razrede, označene na nalepkah, in lahko zavede potrošnika. Trenutno je namreč v veljavi energijska nalepka z razredi od G do A++, kar po mnenju potrošniških organizacij ni najboljša rešitev, saj na trgu praktično ni izdelkov, v našem primeru ogrevalnih sistemov, ki bi se uvrščali v razrede od G do C. Energijsko najmanj učinkoviti novi grelci, ki so trenutno na trgu, denimo sodijo v razred B. Potrošnik lahko torej neupravičeno pričakuje, da je grelec iz razreda B dokaj učinkovit, čeprav v resnici sodi med najmanj učinkovite na trgu, opozarjajo na ZPS.

Visok energijski razred naprave pa sam po sebi še ne pomeni varčevanja – energijsko najbolj varčen aparat je le ena od komponent. Če vzamemo za primer ogrevalni sistem: trenutno so energijsko najučinkovitejše toplotne črpalke, a sam nakup najboljše toplotne črpalke še ne pomeni nujno tudi najboljšega izkoristka. Pomembno je tudi, da je sistem ogrevanja dobro načrtovan in kakovostno vgrajen, zato pri ZPS svetujejo, da se pred nakupom posvetujete s strokovnjakom oz. obiščete energetsko svetovalno pisarno.