Energijsko varčne stavbe v Avstriji: Prijazne do ljudi in okolja

V okviru avstrijskega okoljskega ministrstva tako poteka projekt Klima Aktiv, ki določa standarde energijsko varčne gradnje. Te standarde izpolnjuje tudi vzorčna montažna hiša Energy X v vasi Echsenbach, s katero so investitorji želeli pokazati primer energijsko zelo varčne hiše v pasivnem standardu in pri tem učinkovito združiti zakonitosti arhitekture pri tovrstni gradnji, udobje, ki ga zagotavljajo velike steklene površine strešnih oken, in uporabo okolju in človeku prijaznih materialov. Pasivni študentski dom na Dunaju, ki za ogrevanje izkorišča toploto zemlje in sončno energijo, pa je dokaz, da so pasivne lahko tudi velike stavbe z veliko stanovalci.

Montažna hiša Energy X je od avstrijskega okoljskega ministrstva pridobila certifikat, ki dokazuje, da je zgrajena po standardih Klima Aktiv. Zato je moral investitor izpolniti vrsto zahtev, med katerimi so najpomembnejše majhna poraba energije za ogrevanje in pripravo tople vode, visoko učinkovit sistem ogrevanja in prezračevanja ter uporaba okolju in človeku prijaznih materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Pogoj pa je tudi, da se pri gradnji ne smejo uporabiti nobeni plastični materiali. Pristojni organi ministrstva so gradnjo ves čas nadzorovali, na koncu pa je investitor moral opraviti še test zrakotesnosti. Vrednost zrakotesnosti hiše je bila 0,41, kar je pod dovoljeno mejo za pasivne hiše. Ker so izpolnili vse zahteve, so od države prejeli 13 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

Zunanje stene hiše so sestavljene iz več plasti. Od znotraj navzven si sledijo zaključne mavčnokartonske obloge, pod njimi je tako imenovana OSB-plošča, v votli konstrukciji, ki je iz masivnega lesa, je debela plast mineralne volne, na zunanji strani pa so še trde plošče iz lesnih vlaken in zaključni fasadni sloj. Približno 40 centimetrov debela zunanja stena zagotavlja visoko toplotno zaščito zunanjega ovoja. Tudi tla hiše, proti kletni plošči, ki je betonska, so lesena in dobro toplotno izolirana s 45 centimetri toplotne izolacije.

Hišo večji del leta ogreva sonce

Posebnost hiše je streha, ki ima na severni strani majhen naklon, na južni pa sega vse do tal. Na tej strani so v strešno konstrukcijo vgrajena velika strešna okna, ki sicer za pasivne hiše niso značilna. Vendar zaradi trislojne zasteklitve in lesenih okvirov, ki so na zunanji strani prevlečeni z aluminijasto oblogo, zagotavljajo zelo dobro toplotno zaščito. Na oknih so zdaj notranja, spomladi pa bodo namestili še zunanja senčila za uravnavanje moči sončnega sevanja, ki ga spuščajo v prostore pozimi oziroma mu preprečujejo vstop vanje poleti. Med okni so vgrajeni še štirje paneli sončnih kolektorjev, drugi del strešne konstrukcije pa je prekrit s kritino iz pocinkane pločevine.

Zaradi zrakotesnosti je v hiši nujno prezračevanje. Tako sistem prisilnega prezračevanja z rekuperacijo toplote zagotavlja neprestan dovod svežega zraka, ki v hišo vstopa nad vhodom v prvem nadstropju. Šobe za svež zraka so nameščene v vseh bivalnih prostorih, predihan, odpaden zrak pa odhaja iz hiše v kopalnici, kuhinji in drugih pomožnih prostorih. Preden zapusti hišo, v rekuperacijski napravi, ki je nameščena v majhni kurilnici v pritličju, odda toploto vstopajočemu zraku. Prezračevalni sistem je povezan še z dvema talnima konvektorjema, ki sta pod strešnimi okni v jedilnici. S tem je poskrbljeno za dodatno segrevanje zraka v prostoru, kadar je to potrebno. Vstopni zrak se pri zunanjih temperaturah, ki so nižje od -15 stopinj Celzija, dogreva z električnim grelnikom.

Približno 200 kvadratnih metrov veliko hišo, ki ima pritlično in mansardno etažo, ogreva sončna energija. Štirje ploščati sončni kolektorji s površino približno 8,5 kvadratnega metra večji del leta segrevajo vodo, ki se zbira v 600 litrov velikem bojlerju. Tudi ob oblačnem vremenu je temperatura vode v bojlerju 40 stopinj Celzija. Za dodatno ogrevanje vode je poskrbljeno s pečjo na pelete, ki stoji v dnevni sobi. Če več kot štiri dni ni sonca oziroma je premalo sončne energije, se peč samodejno vklopi. Investitorji so izračunali, da bodo pozimi porabili za približno 190 evrov peletov. Del tako pripravljene vode se porabi za gospodinjstvo, del pa je gre po ceveh v radiatorje, ki so nameščeni v prostorih v zgornjem nadstropju. Izvedeli smo, da bi bila naložba v talno gretje negospodarna, zato so se odločili za radiatorje s termostatskimi ventili.

Z dobro toplotno izolacijo, energetsko učinkovitimi okni in učinkovitim sistemom ogrevanja in prezračevanja naj bi za ogrevanje porabili 19 kWh/m² energije na leto. Hiša, ki jo je v sodelovanju s podjetjem Velux postavil vodilni avstrijski proizvajalec montažnih hiš Hartl Haus, še ni naseljena. Pred prodajo bo še približno eno leto služila kot vzorčni objekt, ki si ga je mogoče ogledati. Mi smo si ga oktobra ogledali na povabilo podjetja Velux.

Pasivni študentski dom na Dunaju

Študentski dom s 133 stanovanji, v katerih živi 278 študentov z vsega sveta, je dokaz, da so energijsko varčne oziroma celo pasivne lahko tudi velike stavbe. Zgrajen je po vseh pasivnih standardih, kar pomeni, da so masivne zunanje stene izolirane s 30-centimetrsko toplotno izolacijo, vsa okna imajo trislojno zasteklitev, napeljan je sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote, ki izkorišča 90 odstotkov toplote odpadnega zraka, za ogrevanje in toplo vodo pa je poskrbljeno prek toplotne črpalke z zemeljsko geosondo. Dom izkorišča tudi toploto iz mestne sežigalnice smeti. S toploto iz teh dveh virov se segreva voda, ki se zbira v ogromnih kotlih v kleti. Del se je porabi za ogrevanje prostorov, del pa za gospodinjstvo. V sobah so nameščeni radiatorji s termostatskimi ventili in termostati, s katerimi stanovalci lahko uravnavajo želeno temperaturo v prostoru, ki naj ne bi bila višja od 25 stopinj Celzija.

Zaradi velikosti stavbe in velikega števila prebivalcev v njej se je investitor odločili za dva ločena prezračevalna sistema. Hodniki in požarna stopnišča se prezračujejo ločeno od stanovanj. Za prve so v kleti štiri velike strojnice s prezračevalnimi napravami, za prezračevanje stanovanj pa je v stavbi 77 majhnih prostorov, v katerih so majhne prezračevalne naprave, ki s svežim zrakom oskrbujejo po dve stanovanji. Zrak, ki se v prostorih v celoti izmenja v dveh urah, v stavbo vstopa na strehi in po ceveh potuje v klet, kjer ga s toploto zemeljske geosonde segrejejo na 17 stopinj Celzija. Pred vstopom v prostore se v prej omenjenih rekuperatorjih dogreje s toploto odpadnega zraka. Poleti rekuperacija toplote ni potrebna.

Življenje v pasivni stavbi je na prvi pogled morda nekoliko drugačno kot v običajnih stavbah, zato študente ob vselitvi seznanijo s tem, kaj je pasivna hiša. Predvsem pa jih opozorijo, naj ne odpirajo oken brez potrebe, saj za svež zrak skrbi prezračevalni sistem. Priporočajo jim, naj okna odpirajo le takrat, ko so zunanje temperature višje od 10 stopinj Celzija. Pri nižjih temperaturah se zaradi odprtega okna ogrevanje samodejno izključi, zato je v sobah hitro premrzlo. Prav zaradi tega se študenti večinoma brez težav držijo navodil, je povedala skrbnica doma. Pomembno je tudi, da študenti poleti okna senčijo s senčili in s tem preprečujejo pregrevanje prostorov, pozimi pa jih opozarjajo, naj bodo senčila odmaknjena, tako da v sobe spustijo čim več sončne energije.

Delo in dom, 17. oktober 2007