Delež porabljene energije iz plina je v zadnjih desetih letih zrasel z 22,4 na 24,5 odstotka, medtem ko je delež porabljene jedrske energije v tem obdobju ostal skoraj nespremenjen – ves čas se vrti okrog 14 odstotkov, je mogoče prebrati v zadnjem poročilu Eurostata. Za nekoliko več sta se v desetletju zmanjšala deleža porabljene energije iz nafte in trdih goriv – prvi z 39,2 odstotka na 36,6 odstotka, drugi z 18,3 na 15,7 odstotka.
Nafta je bila leta 2009 vir za več kot polovico porabljene energije na Malti (100 odstotkov vse porabljene energije v državi), Cipru (95,7 odstotka), v Luksemburgu (62,9 odstotka), na Irskem (51,8 odstotka) in Portugalskem (50,5 odstotka). V Sloveniji je bil ta delež 37,3-odstoten.
Največji delež porabljene energije iz plina so leta 2009 zabeležili na Nizozemskem (43 odstotkov vse porabljene energije v državi), v Italiji (37,9 odstotka), Veliki Britaniji (37,8 odstotka) in na Madžarskem (36,2 odstotka). V Sloveniji je bil 11,9-odstoten.
Največ energije, pridobljene iz trdih goriv, so leta 2009 porabili v Estoniji (57,7 odstotka vse porabljene energije v državi), na Poljskem (54 odstotkov), Češkem (41,4 odstotka) in v Bolgariji (36,4 odstotka). V Sloveniji je bil ta delež 20,4-odstoten.
Največ jedrske energije so porabili v Franciji (40,2 odstotka vse porabljene energije v državi), v Litvi (34,1 odstotka) in na Švedskem (29,3 odstotka). V Slovenji je bil ta delež 21,2-odstoten.
Z največjim deležem porabljene energije iz obnovljivih virov v letu 2009 se pohvalijo v Latviji (36,2 odstotka vse porabljene energije v državi), sledijo Švedi (34,4 odstotka), Avstrijci (27,3 odstotka) in Finci (23,2 odstotka). V Sloveniji je bil delež porabljene energije iz obnovljivih virov predlani 12,7- odstoten.
Podatki Eurostata sicer kažejo, da so večjo porabo obnovljivih virov energije v desetletju zabeležile vse članice Evropske unije, največji skok pa beležijo na Danskem (z 8,1 odstotka leta 1999 na 16,7 odstotka leta 2009). Med državami z največjim porastom porabe energije iz obnovljivih virov je tudi Slovenija, ki je ta delež povečala z 8,6 odstotka na 12,7.