Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energijska učinkovitost

Največ energije porabimo za ogrevanje prostorov

Po podatkih državnega statističnega urada v slovenskih gospodinjstvih največ energije porabimo za ogrevanje prostorov. Sledijo poraba energije za ogrevanje sanitarne vode in druge namene (za razsvetljavo in električne naprave) ter poraba energije za kuhanje.
Ba. P.
18. 9. 2017 | 13:21
21. 10. 2024 | 22:55
3:28

Slovenska gospodinjstva so v letu 2009 porabila več kot 49.367 terajoulov (TJ) energije, od tega za ogrevanje prostorov kar 66 odstotkov oziroma 32.436 TJ, so zapisali na spletnih straneh Statističnega urada RS. Za ogrevanje sanitarne vode smo porabili 7839 TJ ali 16 odstotkov vse porabljene energije, za razsvetljavo, električne naprave in druge namene 15 odstotkov energije oziroma 7305 TJ, za kuhanje pa skoraj 1800 TJ oziroma več kot tri odstotke vse porabljene energije.

Med porabljenimi energenti so prevladovala lesna goriva (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) s 34-odstotnim deležem (približno 17.000 TJ). Sledijo električna energija z nekaj več kot 11.000 TJ (23 odstotkov), ekstra lahko kurilno olje s skoraj 11.000 TJ (22 odstotkov), zemeljski plin s 4400 TJ (devet odstotkov) in daljinska toplota s 4000 TJ (osem odstotkov).

Tudi med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, s 45- odstotnim deležem prevladujejo lesna goriva, sledita ekstra lahko kurilno olje s 27- in zemeljski plin z 11-odstotnim deležem. Za ogrevanje sanitarne vode smo v glavnem uporabljali električno energijo (28 odstotkov), ekstra lahko kurilno olje (25 odstotkov) in lesna goriva (24 odstotkov). Kuhali smo večinoma z utekočinjenim naftnim plinom (41 odstotkov) in električno energijo (29 odstotkov).

Večina, približno 78 odstotkov stanovanj, je bila v letu 2009 ogrevana s centralnim ogrevanjem, nekaj manj kot 12 odstotkov lokalno, približno deset odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem. Podobno velja za ogrevanje sanitarne vode: 57 odstotkov sanitarne vode je bilo ogrevane s centralnim ogrevanjem, 33 odstotkov z lokalnim ogrevanjem, približno 10 odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem, so zapisali na spletni strani državnega statističnega urada.

Podatke so pridobili iz različnih virov, večino z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih. Zbirali so podatke o ogrevanju in hlajenju prostorov, ogrevanju sanitarne vode, o napravah za kuhanje, električnih napravah, razsvetljavi in o avtomobilih. Strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan so s pomočjo modela izračunali podatke o porabi energije in goriv po namenih in vrstah energetskih virov ter o načinih in virih za stanovanj in sanitarne vode. Na voljo so imeli podatke o preskrbi z energijo v letu 2009, zato se na to leto nanašajo tudi modelski izračuni. Drugi podatki, ki izhajajo neposredno iz ankete, se nanašajo na leto 2010, na primer podatki o električnih napravah v gospodinjstvih.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine