Ogrevalna sezona: Veliko lahko preverimo sami

Ogrevalni sistemi se spreminjajo, še vedno pa je v Sloveniji najbolj razširjen centraliziran radiatorski sistem z različnimi viri ogrevanja. Poznamo ogrevalne naprave, v katerih poteka zgorevanje, t. i. kurilne naprave, pa tudi takšne brez njega, najpogosteje so to toplotne črpalke, toplotne postaje daljinskega sistema ogrevanja in podobno. K učinkovitosti ogrevalnega sistema običajno najbolj prispeva učinkovitost ogrevalne naprave, zato je njeno redno vzdrževanje zelo pomembno. Vsekakor pa je treba poskrbeti tudi za učinkovito distribucijo in oddajo toplote v prostor prek lokalnih ogreval. Nekatera opravila moramo prepustiti strokovnjakom, pooblaščenim serviserjem in dimnikarjem, veliko pa jih pred kurilno sezono lahko izvedemo tudi sami.

Pogostost čiščenja in pregledovanja ogrevalnih naprav

Servisni intervali kurilnih naprav so odvisni predvsem od vrste goriva, v grobem jih ločimo na naprave na trdna, tekoča in plinasta goriva.

Zakonodaja predpisuje čiščenje klasičnih kurilnih naprav na trdno gorivo štirikrat v kurilni sezoni, izjema je primorska regija, kjer zados­tuje trikratno, saj je tam kurilna sezona krajša. Kurilne naprave na biomaso, pri katerih izgube ne presegajo 20 odstotkov, moramo očistiti vsaj dvakrat na leto. Pri napravah na trdno gorivo je še posebno pomembno, da jih očistimo ob koncu kurilne sezone, saj lahko sajaste obloge v prisotnosti vlage povzročijo korozijo kurišča in s tem hitrejše uničevanje naprave. Pogosto čiščenje v ogrevalni sezoni pomeni tudi do 15 odstotkov večji izkoristek ogrevalne naprave, saj že milimeter sajastih oblog v kurišču pomeni od štiri do šest odstotkov izgube. Zapečene debele plasti oblog najlaže odstranimo z žično krtačo ali strgalom, manj umazane kotle pa tudi s tekočimi kemičnimi sredstvi, ki jih razpršimo po kurišču in nato zakurimo v kotlu.

Kotle na tekoče oziroma plinasto gorivo je nujno očistiti vsaj enkrat na leto – drugače kot pri kotlih na trdna goriva je zgorevanje tekočih oziroma plinastih goriv popolnejše. Če se v kurišču nabira več saj, kot je običajno, pomeni, da je kotel predimenzioniran ali pa gorilnik ne deluje ustrezno. Slabo nastavljen gorilnik lahko pomeni do 10 odstotkov slabšo učinkovitost kurilne naprave.

Tudi toplotno črpalko naj vsaj enkrat na leto preveri strokovnjak. Pomembna je kontrola količine sistemskega plina, saj ta zagotavlja učinkovito delovanje.

Redni in izredni obiski serviserjev

Pregled in vzdrževanje ogrevalne naprave mora opraviti pooblaš­čen strokovnjak vsaj enkrat na leto. V primeru okvar ali anomalij v delovanju pa je treba takoj poklicati serviserja. Dobro je, da se izvede redno letno vzdrževanje ogrevalne naprave pred vklopom ogrevalnega sistema. Takrat se preveri učinkovitost naprave (običajno z merilnikom zgorevalnih plinov), pregled dimniškega sistema pa se opravi s preprostim vizualnim pregledom. Strokovnjak preveri tudi delovanje oljnega, plinskega ali peletnega gorilnika, zamenja filtre, poskrbi za nastavitev zgorevanja, regulatorja vleka, preveri tesnost vrat kurilne naprave, nastavi dimne lopute, izvede pregled varnost­nih naprav in podobno. Za pregled ogrevalne naprave in dimovodnih poti mora lastnik poklicati usposobljenega pooblaščenega strokovnjaka (serviserja ali dimnikarja), stanje razvodnega sistema in ogreval pa lahko preveri tudi sam.

Za vzdrževanje toplotnih postaj in vzdrževanje notranje napeljave centralnega ogrevanja mora najpogosteje skrbeti lastnik sam oziroma v njegovem imenu to izvaja upravnik. O izvajanju vzdrževalnih del na toplotni postaji je treba obvestiti dobavitelja toplote, saj to običajno opravljajo slednji oziroma pooblaščeni serviserji.

Kaj lahko sami postorimo v kotlovnici

Katere ukrepe lahko izvedejo lastniki sami? Najprej naj očistijo kotlovnico. Čez leto, zunaj ogrevalne sezone, se v njej najde prostor za marsikaj, zato najprej odstranimo vse, kar ne spada tja, še posebno vnetljive snovi v bližini kurilnih in dimovodnih naprav. Potem se lahko varno posvetimo ogrevalnemu sistemu.

Za starejše modele črpalk, ki niso elektronsko krmiljene, je treba pred zagonom sistema na prednji strani z izvijačem odviti vijak in z ustreznim izvijačem zavrteti rotor črpalke v smeri urnega kazalca, saj lahko med večmesečnim mirovanjem zablokira, ob zagonu pa to uniči črpalko. Poskusno poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema in preverimo, ali se vrti ali ne. Če pri vijaku priteče nekaj kapljic vode, to pomeni, da črpalka normalno deluje. Vijak lahko spet privijemo.

Tudi mešalni ventil lahko zablokira, če dolgo stoji v enem položaju. Mešalne ventile preverimo s počas­nim ročnim premikanjem iz ene skrajne lege v drugo; pri tem ne smemo začutiti, da jih karkoli ovira. Pred tem moramo mešalne ventile z motornim krmiljenjem prestaviti na ročno upravljanje, če te možnosti nimamo, pa moramo najprej motor sneti z mešalnega ventila. Tudi vse zaporne ventile vsaj enkrat na leto poskusimo prestaviti iz obstoječega položaja, na primer odprtega, v drug skrajni položaj (zaprt) in nazaj, saj tako preverimo delovanje in povečamo verjetnost, da ne bodo zablokirali.

Preverimo lahko tudi delovanje varnostnega ventila: na njem je običajno gumb, s katerim lahko to storimo, enkrat na leto pa ga mora preveriti tudi strokovnjak.

Pomemben varnostni element ogrevalnega sistema je varnostna raztezna, ekspanzijska posoda, ki prevzame povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Njeno ustreznost lahko sami preverimo s trkanjem po obodu. Če doni votlo, je verjetno v redu. Če je slišati, da je polna vode, in če na ventilu (podoben je tistemu na avtomobilski zračnici) priteče voda, jo moramo zamenjati. Če se zdi, kot da je polna, a na ventilu ne priteče voda, pa jo je verjetno treba napolniti z zrakom – pred tem moramo zmanjšati tlak v sistemu z izpustom vode. Na neustrezno delovanje raztezne posode lahko sklepamo tudi po večjem nihanju tlaka med delujočim (ogretim) in mirujočim (hladnim) sistemom ogrevanja.

Sami lahko tudi očistimo dimnik, če nismo tega storili že ob koncu prejšnje kurilne sezone. S tem odstranimo saje in preverimo, ali so se morda čez poletje v njem naselili ptiči ali druge živali. Nazadnje v kotlovnici preverimo še stanje in delovanje regulacije.

Pregled cevnega omrežja in ogreval

Sledi pregled cevnega omrežja centralnega ogrevanja in ogreval. Preverimo, ali v neogrevanih prostorih morda še niso izolirani vsi cevovodi. Toplotne izgube zaradi neizoliranih cevi lahko v enodružinski hiši znašajo tudi več kot 10 odstotkov celotne rabe energije. Zelo preprosto jih izoliramo s cevno toplotno izolacijo oziroma žlebaki. Sami lahko tudi odzračimo sistem, saj zrak v ogrevalnem sistemu zmanjšuje učinkovitost in zmogljivost oddaje toplote – učinkovitost oddaje toplote ogreval pa vpliva na učinkovitost celotnega sistema. Da je potrebno odzračevanje, lahko sklepamo po neenakomernem segrevanju radiatorja ali povečanem hrupu inštalacije. Če so vgrajeni avtomatski odzračevalni lončki, preverimo, ali na mestu odzračevanja morda iz njih ne izhaja samo zrak, ampak tudi voda. Takšen lonček zamenjamo.

Kako odzračimo ogrevalni sistem oziroma radiatorje? To naredimo, ko je ogrevalna naprava izklopljena. Vodovodni sistem priklopimo na ogrevalni sistem in polnilno pipico odpremo za toliko časa, da sistem napolnimo z vodo. Nato moramo na radiatorjih opraviti odzračevanje z odpiranjem odzračevalnega ventila. Uporabimo ustrezen ključ in posodo ali krpo, s katero lovimo iztočene kapljice vode. Ventil je navadno na vrhu radiatorja in na drugi strani glede na termostatsko glavo oz. radiatorski ventil. Ko iz njega priteče voda, je radiator odzračen. Po odzračevanju ne pozabimo napolniti sistema na priporočeni tlak.

Radiatorjem in drugim ogrevalom moramo omogočiti, da toploto prenesejo v prostor, ki ga ogremo. Ne glede na tip radiatorja je pomembno, da ni ovirano kroženje zraka okoli njega. Zato ga ne zalagamo s pohištvom, zavesami ali drugimi predmeti.

Preverimo tudi, ali delujejo termostatski ventili in termostatske glave. Zunaj ogrevalne sezone je treba termostatsko glavo zavrteti v maksimalni položaj, da preprečimo poškodbo sedeža ventila zaradi dolgotrajnega zaprtja. Če tega na koncu kurilne sezone nismo storili, je mogoče, da je čez poletje termostatski ventil zablokiral. Če nimamo nameščenih termostatskih glav ali so se pokvarile, je smiselno, da jih pred ogrevalno sezono namestimo. To je osnovni element, ki zagotavlja ustrezno temperaturo prostora – termostatski radiatorski ventil skupaj s termostatsko glavo. Uporaba termostatskih radiatorskih ventilov nam omogoča, da hkrati varčujemo z energijo in v zaprtih prostorih živimo bolj udobno, saj vzdržujejo stalno temperaturo, kar ustvarja občutek ugodja. Tako je v prostorih tudi manj suh zrak, ki ga povzročajo prevroči radiatorji.

Če ste poleg naštetih ukrepov poskrbeli za zadostno količino energenta, je vaš ogrevalni sistem pripravljen na novo sezono.