Opravila po končani kurilni sezoni

Ob koncu ogrevalne sezone je treba pregledati in očistiti kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave ter odpraviti morebitne napake, ki so se pojavile v zadnjih mesecih. Na sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo, naj se tega ne lotevamo sami, ampak delo prepustijo dimnikarski službi.

Večina se seveda sprašuje, zakaj po končani kurilni sezoni sploh potrebujejo dimnikarja, še zlasti če poleti peči ne bodo uporabljali, ker imajo ogrevanje sanitarne vode urejeno na drug način. Predvsem zato, ker veliko ljudi spomladi začne razmišljati o posodobitvi ogrevalnega sistema, morda celo o zamen­javi energenta, in preden se tega lotijo, se je priporočljivo posvetovati z dimnikarsko službo, kako se sploh lotiti prenove oziroma zamenjave, po opravljenih delih pa je treba preveriti, ali je kurilna naprava vgrajena v skladu s projektno dokumentacijo in predpisi. Če je vgrajena neoporečno, dimnikarska služba izda pozitivno poročilo, s katerim last­nik izkazuje primernost vgrajenih naprav. Namen teh pregledov je preprečiti napačno vgradnjo novih naprav, preprečiti vgrajevanje naprav, ki kot tipski proizvod presegajo mejne vred­nosti izpustov, ter zagotoviti potrebne evidence o napravah, pojasnjujejo na sekciji dimnikarjev. A posodobitev sistema ni edini razlog. Dimnikarski pregled je priporočljiv tudi pri gradbenih posegih na podstrehi, še zlasti če bodo ta povezana s posegom v ogrevalni in s tem dimovodni sistem.

Kolikokrat na leto čistimo kurilno napravo?

Kolikokrat na leto je treba očistiti kurilno napravo, je odvisno od vrste energenta, ki ga uporabljamo. Kurilne naprave na ekstralahko kurilno olje očistimo enkrat na leto, prav tako plinovodne naprave. Pri pečeh na biomaso je čiščenje potrebno dvakrat na leto, pri pečeh na trdna goriva pa štirikrat na leto. Enkrat na leto je treba pri pečeh na tekoča in plinasta goriva opraviti tudi redni letni pregled in meritve dimnih plinov. Dimnikar pri tem ugotavlja morebitne nepravilnosti, okvare ali poškodbe na kurilni napravi in dimovodnih napeljavah, spremembe v pogojih obratovanja, preveri tudi, ali je ustrezno poskrbljeno za dovod zraka. Namen rednega letnega pregleda je preprečiti obratovanje obstoječih naprav s pomanjkljivostmi zaradi dotrajanosti, poškodb zaradi obratovanja, vremenskih vplivov in spremenjenih okoliščin zaradi uporabnika ter s tem poslabšanja varnosti in zanesljivosti obratovanja naprav, pojasnjujejo na sekciji dimnikarjev.

Kaj pa lahko po končani kurilni sezoni naredimo sami? Pregledamo sistem, premislimo, kaj nam je med ogrevalno sezono povzročalo težave in kaj želimo sanirati, nato pa se o tem posvetujemo z dimnikarjem in serviserjem kurilne naprave. Če kurilne naprave poleti ne bomo potrebovali za ogrevanje sanitarne vode, jo je treba očistiti, a to je, kot že rečeno, delo za dimnikarja ali serviserja. Obloge v notranjosti močno zmanjšujejo prehajanje toplote iz kurišča na ogrevalno vodo – že milimeter debela plast obloge poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, opozarja energetski svetovalec Bojan Žnidaršič in dodaja, da so lahko toplotne izgube zaradi sajavosti v zanemarjenih kotlih tudi do 15-odstotne. Poleg tega obloge občutno skrajšajo življenjsko dobo kurilne naprave, saj kondenzacija vlage iz goriva skupaj z žveplom v sajah povzroča nastajanje žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča, posledica pa je puščanje peči. Peč naj po čiščenju ostane odprta, da se prezračuje, in to zadostuje, da smo lahko mirni do začetka nove ogrevalne sezone. Jeseni ponovni pregledi niso potrebni, opraviti je treba le redni servis kurilne naprave, če zanj nismo poskrbeli po končani kurilni sezoni.

Pa je nujno, da napravo poleg dimnikarja pregleda še serviser? Marsikomu se zdi odveč plačevati dvema za isto storitev, denimo za čiščenje plinske peči in meritve dimnih plinov, ki jih opravi tudi serviser ob rednem servisu peči. Kakor pojasnjujejo na sekciji dinikarjev, je za pregled in čiščenje kurilne naprave pristojna dimnikarska služba, ta oprav­lja tudi meritve dimnih plinov, za servis pa podjetje, ki nam je kurilno napravo vgradilo, oziroma izbrani mojster.

Čiščenje dimnih in prezračevalnih vodov

Hkrati s kurilno napravo je treba očistiti z njo povezane dimne vode, torej dimnik. Saje, katranske in druge obloge dimnikar očisti z mehanskim in tudi kemičnim čiščenjem, s čimer zagotovi ne samo neoporečno obratovanje kurilne naprave, ampak tudi požarno varnost. Z rednim čiščenjem skrbimo tudi za okolje, saj kurilna naprava obratuje v predvidenih razmerah, prenos toplote iz goriva in dimnih plinov pa je zaradi manjših oblog boljši. Podobno velja za prezračevalne naprave, ki zagotavljajo dovod zgorevalnega zraka v prostore s kurilnimi napravami ali neposredno v kurilne naprave. Preglede in čiščenje kurilnih naprav in dimnikov, ki jih ne uporab­ljamo ali pa jih uporabljamo zgolj občasno, lahko prilagodimo. Rezervni dimnik naj bi pregledali vsako tretje leto, čistimo ga po potrebi, za kurilne naprave pa veljajo enaki roki kot za tiste, ki jih uporabljamo redno.

Opozoriti je treba zlasti na v zadnjem času precej razširjeno vgradnjo kaminov in peči na biomaso v večstanovanjskih stavbah. Te imajo namreč običajno skupne dimovodne napeljave, zato kamina ne moremo vgraditi, ne da bi o tem obvestili sosede, upravnika in seveda dimnikarsko službo, ki bo opravila prvi zagon nove kurilne naprave.

Enkrat na leto je treba pregledati in očistiti zračnike, kar je še zlasti pomembno v večstanovansjkih objektih s skupnimi zračniki. Zračniki se namreč radi zamašijo z najrazličnejšimi predmeti, v njih je običajno tudi veliko vlage, na katero se lepi prah, ta pa na stene zračnika.

Očistimo površino sprejemnikov sončne energije

Če imamo na strehi sprejemnike sončne energije za ogrevanje sanitarne vode, ne bo odveč, da jih pregledamo, preden zaradi čedalje močnejših sončnih žarkov začnejo delovati na polno. Morda je na njih pozimi nastala kakšna poškodba, sicer pa posebno vzdrževanje ni potrebno. Poleti se lahko segrejejo tudi na 90 stopinj Celzija ali več, zato je zelo pomembno, da je sistem pravilno izbran in predvsem ustrezno dimenzioniran. Da se ne bodo pregrevali, poleg pravilnega načrtovanja zagotovita pravilna montaža s kakovostnimi komponentami in predvsem regulacija, ki ustavi solarno obtočno črpalko, kadar je to potrebno.

V skladu s priporočili proizvajalca sončnih kolektorjev je po določenem obdobju treba zamenjati tekočino proti zmrzovanju (glikol). A tudi to ni nujno storiti točno na datum, je prepričan Stane Dolinar, ki ima sprejemnike sončne energije na strehi že štirinajst let. Sam tekočine še ni menjal, vendar vsaka tri leta preveri njeno kakovost. To stori tako, da na polnem ventilu spusti dve do tri kapljice, nato pa s tako imenovanim refraktometrom, ki ga kupi na bencinski črpalki, preveri kakovost tekočine – po vseh teh letih še vedno kaže, da zdrži minus 25 stopinj Celzija.

Na nekaj pa le ne bi smeli pozabiti, pravi sogovornik: po končani zimi in še enkrat ali dvakrat čez leto vzame v roke metlo za mokro brisanje in očisti steklo sprejemnikov sončne energije.