Pobuda za energetsko neodvisnost širše Gorenjske

Božo Dukić je zainteresiranim občinam pobudo predstavil na srečanju v Kranju, na katerega so bili povabljeni predstavniki občin Kranj, Kamnik, Komenda, Cerklje, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Naklo, Tržič, Žirovnica, Jesenice, Kranjska Gora, Bled, Gorje, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija, Cerkno, Vodice in Medvode.

Vsem navedenim občinam, ki jim je po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) združenje pobudo posredovalo že konec julija, je skupno njihovo nastajanje na porečju slovenskih rek Soče in Save ter poznavanje proizvodnje električne energije prek hidroelektrarn, vse so tudi bogate z gozdovi, zato je to območje najbolj primerno za ustanovitev prve energetsko neodvisne skupnosti v Sloveniji, je prepričan Dukić.

Kakor pravi vodja projekta, Preddvor in Šentrupert že delata velike korake v energetsko neodvisnost, v Evropi pa je nekaj naselij in mest, ki so pridobili status energetsko neodvisnih enot. K snovanju pobude za energetsko preobrazbo širše Gorenjske in zgornjega Posočja je veliko prispevala tudi izkušnja avstrijske Koroške, ki je v skladu z avstrijsko zakonodajo že sprejela vse potrebne sklepe za prehod v energetsko neodvisno deželo. Slovenska zakonodaja dopušča možnost, da zainteresirane občine ustanovijo organ skupne občinske uprave za energetsko področje. Druga pot pa je sklenitev pogodbe med občinami udeleženkami na podlagi prostovoljnega pristopa za ustanovitev energetsko neodvisne skupnosti.

Prehod v energetsko neodvisnost pomeni zmanjšanje rabe fosilnih energentov za potrebe ogrevanja in pripravo toplo sanitarne vode v gospodinjstvih ter v vseh javnih objektih v upravljanju občin in drugih državnih inštitucij. Fosilne energente bi nadomestili obnovljivi viri, proizvodnjo električne energije pa bi povečali z gradnjo večjega števila hidroelektrarn in sončnih elektrarn.

Z ustanovitvijo skupnosti in določitvijo njene oblike delovanja bi se določil tudi način financiranja začetnih korakov. Naložba v menjavo energetskega vira se z ustvarjenimi prihranki povrne v sedmih do petnajstih letih, pojasnjuje Božo Dukić, ki za različne projekte računa tudi na državne subvencije in evropska sredstva ter večjo fleksibilnost bank.

»Ker bomo prešli na rabo domačih energetskih virov, bomo dosegli dva bistvena cilja: zmanjšali bomo svoje letne obratovalne stroške, denar, ki ga bomo potrošili, pa bo ostal v Sloveniji,« pravi Dukić, ki se zaveda, da v realnosti le ni vse tako preprosto, kot je zamišljeno in da bo verjetno treba vložiti veliko truda in izbojevati veliko bitk z zagovorniki trženja fosilnih energentov.