REUS: Glavni namen učinkovite rabe energije je nižanje stroškov

Kakor je ob predstavitvi tretjega vala raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2011 poudaril direktor agencije Informa Echo Rajko Dolinšek, je na vprašanje, zakaj se odločajo za učinkovito rabo električne energije v gospodinjstvu, kar 57 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi na ta način radi znižali stroške. Lani je ta odgovor izbralo 69 odstotkov sodelujočih v raziskavi. V raziskavi so opazili tudi porast anketirancev, ki želijo bodisi stroške bodisi količinsko porabo ohraniti na isti ravni ob porabi večjega števila naprav.

Večina gospodinjstev ne razmišlja o menjavi ali dopolnitvi ogrevanja, osem odstotkov pa jih razmišlja o menjavi, kar je višji odstotek kot lani. V večstanovanjskih stavbah plačuje ogrevanje po dejanski porabi 42 odstotkov vprašanih, medtem ko 48 odstotkov te stroške plačuje na pavšal.

Skoraj polovica anketiranih s klimatsko napravo vzdržuje notranjo temperaturo med 22 in 25 stopinjami Celzija, tretjina pa med 20 in 22 stopinjami. Čeprav je uporaba obnovljivih virov energije še vedno razmeroma nizka (osem odstotkov), se je v primerjavi s preteklim letom podvojila. V prihodnjih 12 mesecih pa namerava obnovljive vire izkoriščati približno tri odstotke anketirancev.

Pri pranju in sušenju se večina odloča za uporabo naprav v času cenejše tarife. Slaba polovica anketirancev električne naprave izklopi iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja. Četrtina ima pogosto vklopljene aparate, kot so televizija in računalnik, četudi jih ne uporabljajo.

Kakor je na predstavitvi rezultatov raziskave pojasnil Janez Kopač, generalni direktor direktorata za energijo, bomo do leta 2016 z ukrepi energetske učinkovitosti privarčevali na leto več kot 500 milijonov evrov stroškov za energijo (približno 1,5 odstotka BDP). Prve ocene namreč kažejo, da smo med letoma 2008 in 2010 namesto 2,5 odstotka prihranili 4,1 odstotka energije.

Doseženi prihranek je razporejen med industrijo (41 odstotkov), gospodinjstva (23 odstotkov), promet (20 odstotkov). Po Kopačevih besedah pa se, žal, ni nič zgodilo v javnem sektorju, katerega udeležba v prihrankih je nična.