Nagrada zelena misija, ki jo za najbolj trajnosten in do okolja prijazen izdelek že tradicionalno podeljujeta organizator sejma Dom, Gospodarsko razstavišče, in Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, je kljub gospodarski krizi ali pa morda prav zaradi nje še pomembnejša kot doslej, poudarjajo v družbi Gospodarsko razstavišče. Zelena tehnologija in z njo zelena misija sta po mnenju stroke v resnici edini poslovni model, ki bo srednje- in dolgoročno preživel, to pa je tudi sporočilo, ki ga želi organizator prenesti tako razstavljavcem kot obiskovalcem sejma Dom.
Kakor je ob uradnem odprtju sejma povedal Friderik Knez, predsednik strokovne komisije, ki je ocenjevala prijavljene izdelke (v komisiji so bili še Manja Kitek Kuzman, Marjana Šijanec Zavrl in Niko Torelli), »danes govorimo o treh glavnih dimenzijah trajnostnega gradbeništva, ki morajo biti med sabo v popolnem sozvočju; na eni strani imamo stavbe, ki so do okolja prijazne, vendar morajo biti tudi stroškovno najugodnejše, predvsem pa mora biti bivanje v njih prijetno. Pomembno je tudi, da so zgrajene s premišljenimi procesi, da je optimirana lokacija stavbe, predvsem pa mora biti tako novogradnja kot obnovljena stavba trdna, varna in trajna.«
Primer dobre prakse trajnostne gradnje
Člani strokovne komisije so obravnavali celoten življenjski cikel prijavljenih izdelkov – rabo naravnih virov, izdelavo izdelka, njegovo uporabo in razgradnjo, pa tudi prispevek podjetja in konkretnega izdelka k večanju ozaveščenosti družbe glede okoljskih tematik. Vsem naštetim merilom je najbolj ustrezal pasivni leseni vrtec, ki ga je lani jeseni v Preddvoru postavila Jelovica. V obrazložitvi so med drugim zapisali, da je objekt »primer energijsko učinkovite stavbe, zgrajene v do okolja prijaznih procesih iz do okolja prijaznih materialov. Je primer dobre prakse, ki s svojo ponovljivostjo pomembno vpliva na spremembo odnosa do trajnostne gradnje v Sloveniji.«
Vrtec po besedah Friderika Kneza upošteva številna merila trajnostne gradnje, kar sicer lahko rečemo tudi za marsikateri objekt drugih proizvajalcev, vendar sta Jelovica oziroma njen objekt komisijo prepričala z dobrimi energijskimi lastnostmi, z dobro izbiro materialov in predvsem z dejstvom, da je mogoče na enak način graditi tudi druge stavbe.
Sogovornik je prepričan, da nagrada zelena misija za podjetje pomeni poslovno priložnost in vsi dozdajšnji nagrajenci (lani jo je dobilo podjetje Jub, pred njim pa M Sora in Kovinoplastika Lož) so to priložnost tako ali drugače unovčili. Kakor pravi Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Jelovice, je nagrada priznanje za vsa njihova prizadevanja v preteklosti in velika vlaganja v razvoj, znanje in tehnologijo: »Vrtec v Preddvoru je objekt, ki proizvede več energije, kot je porabi za svoje delovanje. Spada v sam evropski vrh, na oglede prihajajo tudi strokovnjaki iz Avstrije, Italije in Nemčije. Je objekt, v katerega je vključenega veliko slovenskega znanja, tako na področju gradnje kot na področju drugih tehnologij, zato s toliko večjim veseljem prevzemamo nagrado za izdelek in s tem sistem gradnje, ki lahko predstavlja velik izvozni potencial.«
V tujini priznana slovenska kakovost
Med podjetji, ki so na letošnjo zeleno misijo prijavila svoj izdelek, je tudi Termo-tehnika iz Braslovč. Za nagrado so se potegovali s sanitarno toplotno črpalko zrak/voda nove generacije, ki je na preverjanju kakovosti in energijske učinkovitosti, opravljenem na švicarskem inštitutu NTB Buchs, v konkurenci toplotnih črpalk drugih proizvajalcev dosegla najboljše rezultate. »Izdelek, ki je na voljo v samostojni izvedbi ali izvedbi z vodenim zrakom in omogoča uporabo še dveh dodatnih toplotnih virov (sončnih kolektorjev ali kotla ter električnega grelnika), je v celoti rezultat slovenskega znanja in lastnega razvoja, s kakovostjo, potrjeno v tujini, pa smo se želeli pohvaliti tudi obiskovalcem sejma Dom,« pravi Bogdan Kronovšek iz podjetja, ki je na letošnjem sejmu svoje toplotne črpalke prvič predstavljalo v novem dizajnu in pod novo blagovno znamko Kronoterm (prej Termo-tehnika).
Vsako toplotno črpalko, ki jo izdelajo, testirajo v svojem laboratoriju, a je po besedah sogovornika kljub temu dobro, da njihovo kakovost preveri tudi kakšna druga, neodvisna inštitucija. To je za podjetje velik finančni zalogaj – za testiranje enega tipa črpalke je treba odšteti približno 10.000 evrov, vendar nameravajo na švicarskem inštitutu v prihodnje testirati tudi ogrevalne toplotne črpalke. Dobre energijske lastnosti sanitarne, ki so jo preizkusili tokrat in so jo prijavili tudi na zeleno misijo, so po Kronovškovih besedah med drugim rezultat vgradnje kakovostnih komponent: najvarčnejšega kompresorja v tem razredu, varčnega motorja ventilatorja, optimiranega termoekspanzijskega ventila, večjega uparjalnika in optimiranega hladilnega sistema, velikopovršinskega plaščnega kondenzatorja, ki ni v stiku z vodo (kar preprečuje nabiranje vodnega kamna na kondenzatorju in s tem izgubljanje učinkovitosti črpalke), večje izolativnosti bojlerja (kar so dosegli z vgradnjo zaprtocelične PU-izolacije) in izboljšane regulacije z možnostjo nastavljive avtomatske antilegionelne funkcije.
Dobre rezultate potrjujejo številne reference
Toplotno črpalko zrak/voda je na zeleno misijo prijavilo tudi podjetje Atlas trading, le da so se odločili za ogrevalno različico. »Merila za nagrado ne vključujejo zgolj lastnosti izdelka, ampak tudi njegov izvor in uporabo v celotnem življenjskem ciklu. Menim, da proizvajalec Thermia, ki ga zastopamo na slovenskem trgu, zelo dobro poskrbi za ravnanje z energijo v celotni fazi proizvodnje, zato smo se za nagrado potegovali s toplotno črpalko zrak/voda Thermia Atec, ki je energijsko učinkovit zanesljiv vir toplote za starejše objekte z radiatorji, ustreza pa tudi potrebam sodobno grajenih nizkoenergijskih objektov,« je izbor utemeljil Yasin Jodeh iz omenjenega podjetja.
Za omenjeni model toplotne črpalke imajo veliko povratnih informacij neposredno od uporabnikov in te kažejo zelo dobre rezultate, dobro se je odrezala tudi na evropskih testiranjih. Sprva so sicer razmišljali, da bi za zeleno misijo prijavili toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode ali zemeljsko toplotno črpalko za ogrevanje, a so se na koncu odločili za zračno izvedbo, tudi zato, ker so te v zadnjem času pri uporabnikih bolj priljubljene. Sogovornik vidi razloge za to v preprosti montaži tovrstnih sistemov, pri kateri niso potrebna nobena gradbena dela, njihova učinkovitost pa je povsem primerljiva z drugimi, dražjimi sistemi.
Do okolja prijazen gradbeni material
Za vse toplotnoizolacijske materiale velja, da imajo ključno vlogo pri zmanjševanju rabe energije in prispevajo velik delež k ohranjanju naravnega okolja. In v to filozofijo trajnostne gradnje po besedah Milana Černjaka iz podjetja Xella prav gotovo spadajo mineralne toplotnoizolacijske plošče Multipor, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo fasad, izolacijo sten na notranji strani in toplotno izolacijo stropov proti ogrevanim bivalnim prostorom. Izdelek, s katerim se je podjetje potegovalo za nagrado zelena misija, je izdelan na do okolja prijazen način, v skladu z visokimi standardi kakovosti in v energijsko varčnem proizvodnem procesu. Njegovo okoljsko sprejemljivost potrjuje še možnost ponovne uporabe. Kakor pravi Černjak, so toplotnoizolacijske plošče Multipor izdelane iz mineralnih surovin, kot so apno, pesek, cement in voda, ki jim je dodano sredstvo za oblikovanje por: »Gre za gradbeno biološko in mikrobiološko neoporečen material, z zaviralnim učinkom proti glivam in mikroorganizmom in visoko tlačno trdnostjo. Je zelo raven, brez reliefne strukture, ki je značilna za nekatere podobne toplotnoizolacijske materiale, je vodoodbojen, kot izolacija na notranji strani pa se zelo dobro obnese zaradi difuzije vodne pare – ne potrebuje parne zapore ali ovire, saj zaradi svoje strukture veže nase vlago in jo oddaja v prostor. Za odvajanje odvečne vlage iz prostora je potrebno le prezračevanje, naravno ali prisilno.«
Kot toplotno izolacijo ga je mogoče uporabiti na zidovih iz različnih materialov – iz betona, opeke, porobetona in drugih. Njegova toplotna prevodnost je sicer nekoliko slabša kot pri mineralni volni, a v debelini 15 centimetrov izpolnjuje zahteve po toplotni izolativnosti, ki jih predpisuje Eko sklad. Plošče so sicer na voljo v različnih debelinah, od 6 do 30 centimetrov, nanje pa je mogoče nanesti različne zaključne sloje.
Okensko krilo v celoti iz stekla
Ime izdelka, ki ga je na natečaj prijavilo podjetje AJM, okna, vrata, senčila, spominja na ime okenskega sistema Kovinoplastike Lož, ki je pred štirimi leti dobilo nagrado zelena misija. »To ni naključje, saj je okno AJM Zero sash pravzaprav nadgradnja okenskega sistema Unisash Arx view, ki ga je naše podjetje odkupilo od Kovinoplastike Lož. Tehnološko izpopolnjenega smo premierno predstavili na sejmu Bau v Münchnu januarja letos in je vzbudil veliko zanimanja,« pojasni Mojca Gradišnik Hrustel iz podjetja AJM. Okensko krilo je v celoti izdelano iz stekla, krilo in okvir na notranji strani pa sta popolnoma poravnana. Ozek okvir in s tem večja zastekljena površina omogočata, da pride v notranjost več svetlobe, ravna okenska inovacija pa se poda v sodobno arhitekturo, saj ni grobe meje med oknom in zidom, ki jo sicer riše okensko krilo. Okno s trislojno zasteklitvijo (vsa tri stekla so kaljena, kar jim zagotavlja trdnost) je primerno za vgradnjo v nizkoenergijske objekte, po besedah sogovornice pa bo prej ali slej na voljo tudi različica za pasivne hiše. Na sejmu so predstavili različico v kombinaciji lesa in aluminija, maja ali junija letos, ko bo prišlo na trg, pa bo na voljo tudi okno iz PVC.