Sejem ISH 2015: Ogrevanje z gorivnimi celicami serijsko

Ogrevalne sisteme, ki temeljijo na tehnologiji gorivnih celic in tako kot naprave za soproizvodnjo hkrati proizvajajo elektriko in toploto, so na frankfurtskem sejmišču postavili na ogled prav vsi večji proizvajalci. Naprave, ki smo si jih lahko ogledali pred dvema letoma, so bile namenjene večjim uporabnikom, zdaj pa so si gorivne celice utrle pot tudi v kurilnice družinskih hiš. V primerjavi s soproizvodnimi enotami so veliko bolj energijsko učinkovite, prijaznejše do okolja, saj pri delovanju ne povzročajo hrupa, zaradi inovativne tehnologije so do 50 odstotkov bolj učinkovite od najboljših kondenzacijskih ogrevalnih naprav, kar pomeni tudi 30 odstotkov manjši izpust ogljikovega dioksida, zato je ogrevanje z zemeljskim plinom, ki je primarni energent v teh napravah, bolj »zeleno«, poudarjajo proizvajalci. Poleg tega pri proizvodnji električne energije ni nobenih transportnih izgub.

Pri Vaillantu, denimo, so sicer prvo tovrstno napravo izdelali pred dvema letoma, lani pa so predstavili najnovejšo generacijo ogrevalnih sistemov na gorivne celice, ki so namenjeni ogrevanju (in proizvodnji električne energije) za eno- in dvostanovanjske hiše. Kot primarni energent uporabljajo zemeljski plin, ki je tako v kombinaciji z gorivnimi celicami bolj »zelen«, poudarjajo pri Vaillantu. Ogrevalni sistem generira 1 kW električne energije in 2 kW toplotne, s tehničnimi izboljšavami pa se najnovejša generacija ogrevalnih naprav, ki smo si jih lahko ogledali v Frankfurtu, zdaj pohvali z več kot 90-odstot­no učinkovitostjo, samo izkoristek pri pro­izvodnji električne energije se je povečal za 31 odstotkov, naprave so 25 odstotkov lažje in bolj kompaktne, proizvodne stroške pa so zmanjšali za polovico.

V Nemčiji so sicer v okviru nacionalnega programa za tehnologije vodika in gorivnih celic že leta 2011 začeli testiranje ogrevalnih sistemov na gorivne celice za zasebne hiše, imenovan Callux, ki ga sofinancira zvezno ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo. Vaillant, denimo, ima na preizkusu 120 ogrevalnih enot, do konca leta 2016 bo v testiranje vključenih 500 naprav različnih proizvajalcev. Na pobudo evropske komisije pa v Uniji od leta 2012 poteka projekt ene.field, ki devetim evropskim proizvajalcem omogoča sistematično sprem­ljanje in analiziranje podatkov delovanja njihove tehnologije gorivnih celic na terenu, v eno- in dvostanovanjskih hišah v Nemčiji, Avstriji in Franciji – v dvanajstih članicah Unije preizkušajo več kot tisoč takšnih sistemov. Letos so ogrevalne enote na gorivne celice nadomestili z najnovejšo generacijo teh naprav, nekatere med njimi so že v serijski proizvodnji.

Prvi, ki je takšno napravo, namenjeno za eno- in dvostanovanjske hiše, začel izdelovati serijsko, je Viessmann; napravo Vitovalor je razvil v sodelovanju s Panasonicom. Prej ali slej mu bodo sledili tudi drugi, ki so svoje rešitve pokazali na sejmu ISH, med njimi Buderus, ki je predstavil ogrevalni sistem na gorivne celice Logapower FC10, sestavljen iz enote z gorivnimi celicami, plinske peči, hranilnika za toplo vodo in zalogovnika toplote. Zanj je mogoče na nemškem trgu pridobiti tudi do 3500 evrov nepovratnih sredstev, ki jih zvezni urad za gospodarstvo (Bafa) ponuja za namestitev mikrosoproizvodnih naprav z manj kot kilovatom moči. Na njihovem razstavnem prostoru si je bilo mogoče ogledati tudi prototip najnovejše ogrevalne naprave na gorivne celice Logapower BZH192iT, z dizajnersko oblikovano sprednjo ploščo iz titanovih steklenih vlaken in zaslonom za upravljanje na dotik. Naprava v primerjavi s kondenzacijsko prihrani tudi do 1300 evrov na leto, zagotavlja proizvajalec.

Podobno smo lahko slišali za Junkersovo napravo na gorivne celice za eno- in dvostanovanjske hiše CeraPower FC, ki jo namerava proizvajalec trgu ponuditi v začetku leta 2016. Med njenimi prednostmi so poleg učinkovitosti (do 45-odstotni izkoristek pri proizvodnji električne energije, razred A++ pri proizvodnji toplotne energije in do 50-odstotno zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida v primerjavi z običajnimi napravami za soproizvodnjo) poudarili še kompakt­no zasnovo z dimenzijami 1800 x 1200 x 600 milimetrov.

Tudi Senertec, znan po mikrosoproizvodnih napravah, je v Frankfurtu predstavljal različico naprave na gorivne celice, ki naj bi na trg prišla konec tega leta oziroma najpozneje v začetku prihodnjega, namenjena pa je tako za novogradnje kot obstoječe, a energijsko temeljito prenovljene eno- in dvostanovanjske hiše. Druga novost, ki jo je omenjeno podjetje pokazalo v Frankfurtu, je različica njihove najbolj pribljubljene mikrosopro­izvodne naprave Dasch, ki jo poganja rastlinsko, natančneje repično olje.

Poleg gorivnih celic in tako ali drugače izboljšanih toplotnih črpalk, zalogovnikov in drugih komponent, ki sestavljajo ogrevalne sisteme, so največ pozornosti 198.000 obiskovalcev sejmišča pritegnili hibridni ogrevalni sistemi, ki združujejo energijsko učinkovitost toplotnih črpalk (najpogosteje zrak/voda, redkeje zemlja/voda in voda/voda) in plinskih ali oljnih kondenzacijskih peči.

V ponudbi jih imajo prav vsi veliki proizvajalci: Viessmann, Vaillant, Nibe, De Dietrich, Weishaupt, Remko … Hibridne ogrevalne naprave za delovanje izkoriščajo dva vira energije – eden je »klasični«, torej zemeljski plin ali kurilno olje, drugi je obnovljiv. Tako uporabnik ni več odvisen od enega samega vira in lahko izkorišča prednosti tistega, ki je v danem trenutku najbolj ugoden. Zaradi optimalnega izkoristka obnovljivih virov v kombinaciji z zemeljskim plinom ali kurilnim oljem so stroški ogrevanja manjši, prav tako izpust ogljikovega dioksida, še poudarjajo proizvajalci. Predvsem pa se pomembno zmanjša odvisnost od fosilnih energentov, saj jih je mogoče kombinirati tudi s solarnim sistemom ali s kamini in kaminskimi pečmi na lesno biomaso.