Sejemski četverček v Celju: v ospredju trajnostni vidik

Več kot 80 odstotkov obiskovalcev je v anketi, ki jo je opravil organizator, družba Celjski sejem, napovedalo ponovni obisk vseh štirih sejmov, ki sicer potekajo na dve leti. Kar 85 odstotkov razstavljavcev, teh je bilo letos 720 iz 28 držav, je svoj nastop v Celju ocenilo kot uspešen oziroma zelo uspešen, zadovoljni so bili z obiskom tako poslovnih partnerjev kot drugih obiskovalcev, zato so že napovedali svoje sodelovanje čez dve leti, so sporočili iz družbe Celjski sejem.

Prvi dan sejma je organizator podelil sejemska priznanja za izstopajoče izdelke in storit­ve, predstavljene na sejmu. Zlata sejemska priznanja so prejela podjetja Biomasa iz Luč za dvokuriščni kotel na polena in pelete Fröling SP Dual, Talum Servis in inženiring iz Kidričevega za generalno obnovo gravitacijskih nagibnih livnih strojev za litje aluminija, Eko Knjiga iz Lukovice za otroške in mladinske knjige o ekologiji, od katerih del izkupička namenijo v dobrodelne namene, in Weld iz Mengša za zaščitno masko Balder Clean-air chemical. Razglasili so tudi zmagovalce natečaja za energijsko najbolj učinkovite objekte, ki ga skupaj pripravljajo Celjski sejem, Dnevnikova priloga Moj dom in Eko sklad. V kategoriji novih stanovanjskih hiš sta priznanje prejeli hiša Andreje in Jožeta Šmid iz Dola pri Hrastniku ter hiša Jaris v Vodicah. V kategoriji poslovni oziroma turistični objekti pa je strokovna komisija pod vodstvom Franka Nemca, direktorja Agencije za prestrukturiranje energetike, nagradila Mladinski hotel Punkl na Ravnah na Koroškem, Gozdno vilo Mari v Radljah ob Dravi in poslovni objekt Cubis v Šenčurju.

V Celju sta potekali tudi dve državni prvenstvi. V okviru sejma Energetika so se pomerili dijaki šestih srednjih poklicnih šol, ki se izobražujejo za poklic inštalater energetik strojnih inštalacij. Najbolj sta se odrezala Gašper Obalnar in Aljaž Novak pod mentorstvom Miroslava Romiha s Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. V okviru sejma Varjenje in rezanje pa je potekalo 3. državno prvenstvo v varjenju – v varilnem postopku MAG se je najbolje odrezal Hazim Hođić z Instituta za varilstvo Ljubljana, v varilnem postopku TIG pa je prvo mesto osvojil Dragan Anić iz podjetja Gorenje Orodjarne iz Velenja.

O izzivih slovenske energetike

V ospredju sejemskega dogajanja in sprem­ljevalnih strokovnih prireditvah v Celju – v štirih dneh je bilo mogoče prisluhniti najbolj vidnim strokovnjakom z različnih vsebinskih področij, ki so bila predstavljena na sejmih – je bil trajnostni vidik. Na okrogli mizi o izzivih slovenske energetike, ki jo je pripravila družba Celjski sejem v sodelovanju s prof. dr. Petrom Novakom, predsednikom organizacijskega odbora sejma Energetika, so poudarili, da se nezadržno bliža leto 2020, ko bo morala Slovenija uresničiti zavezo, ki jo je dala Uniji – da bo namreč za 20 odstotkov povečala učinkovito rabo energije, za prav toliko odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov, delež obnovljivih virov energije pa povečala na 25 odstotkov.

Vsi sodelujoči so se strinjali, da je varčevanje z energijo nujno, pri tem pa ničelna rast porabe energije ni realna, zato bomo v Sloveniji potrebovali ustrezen sistem zagotavljanja energije. V osnutku Nacionalnega energetskega programa (NEP) do 2030 je strategija razvoja virov energije sicer zastavljena, a se vedno zatakne pri denarju. Po besedah Pet­ra Novaka je za Slovenijo pomembno, da se določi odnos spodbud za vse tri glavne energetske cilje, in sicer za varno preskrbo z energijo, zanesljivost in primerno ceno. Sogovorniki so se strinjali, da je NEP za državo nujno potreben, direktor HSE Matjaž Janežič pa je pri tem opozoril na birokratske ovire, kot so dolgotrajni postopki za umeščanje energetskih objektov v prostor, ki bi jih bilo nujno skrajšati.

Za naložbe URE letos 26 milijonov evrov

Na forumu Modro gospodarstvo ali kako zaslužiti z učinkovito rabo energije, ki ga je pripravila spletna skupnost Energetika.net, je bilo med drugim slišati, da je bolj kot obnovljivi viri energije za slovensko gospodarstvo priložnost učinkovita raba energije (URE). Pri tem ni toliko pomembno, ali gre za velike ali male podjetnike, pomembno je, da so inovativni in drzni. V Sloveniji bo letos na voljo približno 26 milijonov evrov za naložbe učinkovite rabe energije. Polovico denarja bo razdelil Eko sklad za gospodinjstva in fizične odjemalce, preostalo polovico pa so letos prvič razdelili v tako imenovani program velikih zavezancev, ki je namenjen gospodarskim družbam in občinam. Razpise za dodeljevanje nepovratnih sredstev pripravlja več večjih podjetij, največ denarja bo na voljo pri Petrolu, ki ima za subvencije 8,2 milijona evrov. Tam pravijo, da bodo denar razdeljevali po enakih principih kot Eko sklad, pred dvema tednoma pa so že objavili razpis za dva sklopa, in sicer za energetske preglede ter programe informiranja in izobraževanja s področja učinkovite rabe energije. Prvi tak razpis so že marca izvedli v podjetju Elektro Maribor Energija plus, prijave pa sprejemajo do junija oziroma do porabe sredstev. Dobro desetino od 310.000 evrov so že razdelili. V obeh družbah pravijo, da morajo vsi, ki se prijavijo za nepovrat­na sredstva, sami zagotoviti preostali del denarja, kar je za veliko podjetij težava.

Na Eko skladu so zadovoljni, da se programi širijo na industrijo in javni sektor, saj razen malenkosti v okviru nizkoenergijske gradnje vrtcev in šol to doslej ni bilo na voljo. Ne nazadnje veliki zavezanci bolje poznajo svoje porabnike, ki bodo kandidirali na njihovih razpisih, še pravijo na okoljskem skladu. Da za pridobivanje nepovratnih sredstev s področja učinkovite rabe energije še nikoli ni bilo toliko programov, kot jih je zdaj, meni tudi Stane Merše s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan. Eko sklad je prej pokrival področje gospodinjstev, zdaj vstopamo še v manjše industrije, storitve in v javni sektor, kar je po njegovih besedah dobrodošla in potrebna spodbuda. Energijska učinkovitost in razpisi v programu velikih zavezancev so priložnost tudi za lokalna okolja, ki imajo zdaj velike finančne težave, naložbe za zmanjšanje rabe energije pa so priložnost, da se razbremenijo občinski proračuni.

Pomena učinkovite rabe energije se zavedajo tudi slovenska gospodinjstva, kar je pokazala obiskanost brezplačnih svetovanj na razstavnem prostoru Eko sklada, ki so jih izvajali svetovalci mreže EnSvet. Najpogostejše teme, ki so zanimale obiskovalce sejma, so bile fotovoltaika, nepovratna sredstva za obnovo objektov in toplotne črpalke.

Energijska učinkovitost z možgani stavbe

Dvajseto stoletje so zaznamovali togi energetski sistemi, fosilna goriva in proizvodnja, ki sledi porabi, v prihodnosti pa bo moral biti energetski sistem bolj prilagodljiv, poraba prilagojena proizvodnji, v ospredju pa bodo obnovljivi viri, so poudarili na predavanju o energijski učinkovitosti v luči globalnih trendov, ki ga je pripravila družba Siemens. Prihodnost domov in stavb naj bi temeljila na centralnih nadzornih sistemih, računalniških programih, ki kot »možgani« stavbe vključujejo vse naprave v posamezni stavbi. Igor Kulašić, vodja oddelka za avtomatizacijo objektov v Siemensu, je na predavanju med drugim predstavil Siemensov koncept energijske obnove objektov in s tem povezano energijsko upravljanje. Prihranke prinašajo natančni izračuni, ki posamezniku omogočajo, da njegov dom preide iz enega energijskega razreda v drugega. Po njegovih besedah pri objektih ne bi smeli več gledati na to, koliko stanejo, ampak bi morali upoštevati njihovo življenjsko dobo in kaj smo vanje vgradili. Kot primer je navedel nadzorni center, ki ga je družba postavila v Avstriji, z njim pa so povezani najrazličnejši objekti.

Vroča tema: sončne elektrarne

Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) je na celjskem sejmišču podelilo nove certifikate kakovosti šestim podjetjem, ki tako dokazujejo svojo usposobljenost za projektiranje in montažo sončnih elektrarn. Enajstim podjetjem, ki so certifikat prejela lani, so se tako pridružili Energosolar, Fotovolt, Gorenjske elektrarne, Prosigma, Svarun Elektro in Tersus. ZSFI podeljuje certifikat kakovosti na podlagi uspešno opravljenega postopka teoretičnega in praktičnega preverjanja kandidatov. Z njim želijo na trgu ločiti resne in dolgoročne partnerje od priložnostnih udeležencev, pojasnjujejo v združenju, katerega člani so pravne osebe, ki delujejo na različnih področjih fotovoltaike. Veljavnost certifikata je dve leti, seznam podjetij, ki so ga prejela, pa je ves čas objavljen na spletnih straneh ZSFI, kjer so navedeni zaporedna številka certifikata, področje, za katero je bil podeljen, in veljavnost certifikata.

Sončne elektrarne so bile sicer vroča tema v Celju, kjer so med drugim predstavljali naložbe v sončne elektrarne, merila za pridobivanje ustreznega financiranja in odgovarjali na vprašanja, kako zagotoviti optimalno delovanje sončnih elektrarn. Na ZSFI menijo, da se bo hitra rast števila sončnih elektrarn prej ali slej umirila (zdaj je priključenih 1700 elektrarn, če prištejemo še tiste, ki se gradijo, število naraste na približno 2000), rast panoge v prihodnjih letih pa bo kljub temu 30-odstotna. Vedno bolj je namreč v ospredju ozaveščenost o zeleni energiji, vsak želi prispevati svoj delež k čistejšemu okolju, sončne elektrarne pa so hkrati donosna, varna in dolgoletna naložba.

Premalo recikliramo

V okviru sejma Eko so na celjskem sejmišču veliko pozornosti namenili tudi odpadkom. Strokovnjaki, ki delujejo na področju ekologije, so ob dnevu centra ponovne uporabe, ki ga je pripravil Okoljsko-raziskovalni zavod s partnerji, poudarili, da v Sloveniji premalo recikliramo, odložimo preveč kosovnih odpadkov in premalo kompostiramo, skrb zbuja tudi podatek o nezadostni termični obdelavi odpadkov. Rešitev prinašajo Centri ponovne uporabe (USE – REUSE/Uporabi in ponovno uporabi), s katerimi lahko zasledujemo cilj Unije, da s ponovno uporabo naravnih virov zajezimo njihovo siromašenje. Trenutno sta v Sloveniji dva, in sicer v Rogaški Slatini in Sevnici, do septembra naj bi takšne centre postavili še v Ljubljani, v Miklavžu na Dravskem polju, Velenju, Celju, Kranju in v Trebnjem. Če bi v celoti izpolnjevali zahteve, ki jih postavlja zakonodaja Evropske unije, bi po besedah direktorice EKO-TCE Marinke Vovk prihranili 72 milijard evrov na leto, letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje bi povečali za 42 milijard evrov, do leta 2020 pa bi ustvarili kar 400.000 novih delovnih mest.