Šentrupert: prva kogeneracija na lesni plin za ogrevanje javnih objektov

Kakor je ob odprtju dejal direktor podjetja Energetika Šentrupert Uroš Pikl, so s projektom kogeneracije dopolnili delovanje kotlovnice na lesno biomaso, s katero od februarja letos ogrevajo celoten kompleks zaporov na Dobu. Vso proizvedeno električno energijo bodo posredovali v omrežje, s toplotno energijo pa bodo po potrebi dopolnjevali ogrevanje zaporov. Gre za prvi primer kogeneracije na osnovi lesnega plina v slovenskem javnem sektorju. Z lesno biomaso se oskrbujejo pri lokalnih dobaviteljih, v šentrupertski Energetiki pa predvidevajo, da se bo naložba v kogeneracijo povrnila v desetih letih.

Zmogljivost elektrarne, ki deluje na območju pol odprtega oddelka zaporov na Dobu, je 250 kilovatov električne in 600 kilovatov toplotne energije, žene pa jo pet kogeneracijskih naprav. Projekt lokalne energetske samopreskrbe bodo nadaljevali s projektom daljinskega ogrevanja središča občine, pri čemer naj bi občina po Piklovih besedah zadani cilj dosegla do leta 2020.

Kot je dejal župan Občine Šentrupert Rupert Gole, so se v občini oziroma v Energetiki Šentrupert že lotili novega, na sedem milijonov evrov ocenjenega projekta lesno-predelovalnega centra v bližnji Puščavi, za katerega bodo dobili nekaj več kot dva milijona evrov nepovratnih sredstev in ki bo za občino zadosten vir lesnega goriva. Začetek poskusne proizvodnje je napovedal za drugo polovico prihodnjega leta, med preostalimi načrti pa še s kogeneracijo povezan projekt toplih gred za pridelavo paradižnika, pri katerem naj bi po odobritvi države sodeloval Zavod za prestajanje kazni zapora Dob. Od novih projektov si v občini obetajo približno 70 novih delovnih mest, po Galetovih besedah pa si prizadevajo za dobro sodelovanje z zapori na Dobu, saj so ti s svojimi nekaj več kot 600 zaporniki drugo največje naselje v občini.

Občina Šentrupert je v dobrih sedmih letih svojega delovanja zgradila ugled, ki temelji na naprednem modelu trajnostnega razvoja oziroma integralne zelene ekonomije lokalne skupnosti z mnogimi pozitivnimi učinki. Z domačimi energetskimi projekti in izrabo domače lesne biomase pa denar ostaja in kroži v domačem okolju, je še poudaril Gole.