Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Energijska učinkovitost

Spodbude za učinkovito rabo energije: Javni pozivi konec aprila

Konec aprila oziroma v začetku maja bodo objavljeni javni pozivi za dodeljevanje spodbud Eko sklada. Slovenski okoljski javni sklad bo imel za različne ukrepe na voljo 30 milijonov evrov za posojila in 14 milijonov evrov nepovratnih sredstev za naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter osem milijonov nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v energijsko obnovo večstanovanjskih stavb.
Sebastijan Ozmec
18. 9. 2017 | 13:13
21. 10. 2024 | 16:26
5:23

Poleg tega je že na voljo 2,5 milijona finančnih spodbud za nakup električnih vozil. Obseg nepovratnih sredstev za naložbe v energijsko obnovo starejših stanovanjskih stavb na degradiranih območjih še ni določen. Investitorji lahko začnejo dela šele po oddaji vloge na Eko sklad.

Lani posamezniki, podjetja in lokalne skup­nosti niso izrabili vseh posojil, ki so bila na voljo na Eko skladu, ker pa zanimanje vse bolj narašča, se letos razmere lahko spremenijo. Občani lahko najamejo posojilo po obrest­ni meri trimesečni euribor + 1,5 odstotka, z odplačilno dobo do 10 let. Vračilo se zavaruje s plačilom zavarovalne premije. Posojilo se lahko pridobi v višini priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 20.000 evrov. Za posamezno naložbo lahko zaprosi več upravičencev, vendar skupna vrednost odobrenih posojil ne sme preseči predračunske vrednosti priznanih stroškov naložbe oziroma 80.000 evrov za isti objekt oziroma isto naložbo.

Novosti letošnjega razpisa

V primerjavi s prejšnjim razpisom bo letos nekaj sprememb, ki so posledica lani sprejetega energetskega zakona in nove uredbe o zagotavljanju prihrankov energije. Na Eko skladu navajajo spremenjene tehnične zahteve, s katerimi naj bi zagotovili še več prihrankov pri rabi energije, med njimi večjo debelino izolacijskega materiala pri toplotni izolaciji fasad in streh. Glede na zahtevano razmerje bo debelina toplotne izolacije z manjšo toplotno prevodnostjo, na primer 0,03 W/mK, 12 centimetrov, s toplotno prevodnostjo 0,04 W/mK 16 centimetrov, pri največji dopustni toplotni prevodnosti 0,045 W/mK pa najmanj 18 centimetrov. V prejšnjem razpisu je bila pri največji dopustni toplotni prevodnosti 0,045 W/mK debelina toplotne izolacije najmanj 15 centimetrov.

Po novem mora imeti toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru nižje razmerje toplotne prevodnosti in debeline toplotne izolacije, in sicer λ/d ≤ 0,150 W/m²K, v prejšnjem razpisu je bilo razmerje λ/d ≤ 0,180 W/m²K. Debelina toplotne izolacije z manjšo toplotno prevodnostjo bo morala biti 24 centimetrov, pri največji dopustni toplotni prevodnosti pa najmanj 30 centimetrov, medtem ko je bila v preteklem razpisu 25 centimetrov.

Pomembna tehnična sprememba je tudi uporaba energijsko učinkovitejšega lesenega stavbnega pohištva z manjšo toplotno prehodnostjo. V letu 2015 bo mogoče pridobiti subvencijo za leseno zunanje stavbno pohištvo s toplotno prehodnostjo Uw ≤ 1,1 W/m²K (v preteklem razpisu Uw ≤ 1,2 W/m²K), z vgrajeno trislojno zasteklitvijo in energijsko učinkovitim distančnikom s ψ ≤ 0,060 W/mK.

Letos ne bo nepovratnih finančnih spodbud za toplotne črpalke, ki so namenjene zgolj za pripravo sanitarne tople vode, bodo pa po novem na voljo za manjše fotonapetostne sisteme s priključno močjo do 11 kW, ki bodo namenjene za samopreskrbo z električno energijo in ogrevanje sanitarne vode. Novost pri vgradnji kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso je manjša vred­nost celotnih izpustov prahu, in sicer manj od 40 mg/m3, izpust ogljikovega monoksida pa mora biti manjši od 400 mg/m3.

Pri večini ukrepov so spodbude omejene na 25 odstotkov stroškov naložbe, hkrati pa je za vsak posamezen ukrep določena omejitev spodbude v absolutnem znesku. »Razen za gradnjo ali nakup pasivne oziroma skoraj ničenergijske eno - ali dvostanovanjske stavbe, pri katerih je višina spodbude odvisna od izbire toplotno izolacijskih materialov, neto ogrevane površine stavbe in njene energijske učinkovitosti,« pojasnjuje sekretarka Eko sklada Vesna Vidič.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine