Stranke o energijski sanaciji in stanovanjski problematiki mladih

V tiskani izdaji priloge Deloindom, ki je izšla v sredo, 9. julija, smo objavili odgovore strank na vprašanje, ali nameravajo spodbujati postavitev malih elektrarn (sončnih, vetrnih, hidroelektrarn) za večjo samopreskrbo z elektriko in s katerimi ukrepi. V nadaljevanju objavljamo njihove odgovore na vprašanji glede energijske sanacije in spodbujanja uporabe obnovljivih virov ter glede reševanja stanovanjske problematike mladih.

S katerimi ukrepi nameravate pospešiti energijsko sanacijo stanovanjskih stavb in spodbuditi bolj množičen prehod na uporabo obnovljivih virov energije za ogrevanje ter pripravo tople sanitarne vode?

Združena levica, Gorazd Marinček: »Predvsem bomo povečali obseg sredstev za namenske subvencije in poenostavili predpise. Viri subvencij bodo prerazporeditev obstoječih dajatev na izpuste CO2, podnebni sklad in občinski proračuni. Za energijsko sanacijo večstanovanjskih stavb bomo omogočili ugodno kreditiranje iz namenskih virov EBRD, tudi za nesubvencionirani del naložb. Glede na podatek, da za stavbe porabimo 40 odstotkov vse letno porabljene energije v Sloveniji, bi polovično znižanje te porabe  pomenilo približno 380 milijonov manjše vsakoletne izdatke za energente. Po nekaj letih je realno računati na oblikovanje investicijskega sklada iz omenjenih prihrankov.«

SLS, Jasmina Opec: »Podpiramo ukrepe Eko sklada, ki za ta namen odobrava nepovratna sredstva in ugodne kredite. Prepričana sem, da so to dobri ukrepi, ki učinkujejo na daljši rok. Ljudje sami ugotavljajo, da so stroški ogrevanja prostorov in vode visoki, zato se tudi odločajo za dodatno izolacijo fasad in nakup toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov in tople vode. Bi pa bilo smiselno dvoje:

• občane razbremeniti vseh stroškov najema teh kreditov, vključno z obrestmi;
• obrok za vračilo kredita do končnega poplačila omejiti največ do višine prihranka, ki ga ima gospodinjstvo zaradi naložbe v energijsko sanacijo.

Torej, če z naložbo prihranimo v povprečju 50 evrov na mesec, naj obrok za vračilo kredita znaša največ 50 evrov, do dokončnega poplačila. Poznejši prihranki seveda ostanejo gospodinjstvu.«

Zavezništvo Alenke Bratušek, Brane Golubović: »Ogrevanje z rabo energije zemlje je mogoče po celi Sloveniji in dolgoročno je to najcenejši način ogrevanja. Zelena energija je strateška naložba, ki ima učinke tudi na delovna mesta in razvoj gradbenega sektorja. Potrebna je večja ozaveščenost ljudi, kaj pomeni zelena energija z vidika prihrankov (zmanjša se poraba energentov, dolgoročno se zmanjšajo stroški bivanja). Pomembno je nadaljevati z obstoječimi modeli sofinanciranja in jih še okrepiti. Finančna sredstva je mogoče pridobiti tudi iz naslova zelenih posojil, kjer pa morajo država in občine sodelovati z bankami (sofinanciranje obrestne mere). Vsekakor pa je treba razmisliti o dodatnih davčnih olajšavah za naložbe v energijsko učinkovitost v gospodarstvu, poenostaviti administrativne postopke in zelo jasno določiti, kako, s čim in do kdaj bomo uresničili zastavljene cilje. Nujno je tudi razmisliti, da se v uveljavijo okoljske bilance, ki bi bile sestavni del bonitete podjetja. Boljša boniteta pa je prednost za podjetja.«

Verjamem, Igor Šoltes: »V ospredje postavljamo tri ukrepe:

• nadaljevali bi energijsko sanacijo javnih zgradb;
• oblikovali bi ustrezni operativni program, ki bi predstavljal pravno podlago za črpanje evropskih sredstev;
• objavili bi javne razpise za subvencioniranje energijske sanacije zasebnih stavb. «

Nova Slovenija, Mojca Stoschitzky: »Energijska sanacija bi morala biti eden ključnih elementov energetskega koncepta države. Gre namreč za dokument, ki je strateškega pomena za državo in pomeni zavezo za odgovoren trajnostni razvoj. Dejstvo je, da so od preskrbe z energijo odvisni kakovost življenja, rast gospodarstva, zmožnost konkurence in s tem delovna mesta. Cilj naše energetske politike mora biti varna preskrba, do okolja in podnebja prijazno pridobivanje in raba energentov ter konkurenčne cene. Ker energetski koncept še vedno ni sprejet, to področje ni sistemsko urejeno. Čeprav je vlada letos sprejela energetski zakon in uvedla institut energetske izkaznice, gre zgolj za parcialne rešitve, ki ne omogočajo zadostne samooskrbe z energijo in razvoja OVE. V Novi Sloveniji dajemo prednost varčevanju z energijo v gospodarstvu, gospodinjstvih in v prometu, zato zagovarjamo takšne finančne spodbude, ki bodo omogočale energijsko izolacijo stavb in gradnjo toplotnih mrež povsod tam, kjer je to ekonomsko upravičeno. Za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode bomo podpirali vzpostavitev manjših, lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja. Vsekakor moramo vzpostaviti učinkovit sistem spodbud, podpor in obdavčitev, ki pozitivno vplivajo na konkurenčnost, ter nagrajevati tiste proizvajalce in potrošnike, ki bolj varčujejo in so bolj pozorni do okolja. Davčni sistem mora biti naravnan tako, da bodo bolj obdavčeni tisti, ki bolj obremenjujejo okolje.«

SDS, Zvone Černač: »V SDS se s programom zavezujemo k energetsko varčni in do okolja prijazni Sloveniji, ki bo prek različnih energetskih virov zagotavljala zanesljivo preskrbo z električno energijo in drugimi energenti. Poudarek bo na večjem izkoristku vodnih virov in domače lesne biomase za prijazno in cenovno ugodno energetsko preskrbo. OVE so pomemben element zanesljive, varne, konkurenčne in trajnostne energetske politike. Prednost dajemo tistim obnovljivim virom, ki zaradi podpornih shem ne pomenijo dodatnih finančnih obremenitev za prebivalstvo in gospodarstvo. Na področju URE bo poudarek tudi na pospešitvi energijske in s tem tudi vizualne prenove starejših stanovanjskih stavb in drugih objektov. V SDS se zavzemamo za sheme, s katerimi se bo v Sloveniji začela masovna energijska prenova stavbnega fonda, predvsem s sanacijo fasad, menjavo oken in izboljšanjem sistemov za ogrevanje oziroma hlajenje.«

Kaj nameravate storiti na področju reševanja prvega stanovanjskega vprašanja za mlade?

Združena levica, Gorazd Marinček: »Oblikovali bomo sklad najemnih stanovanj za mlade (družine) po neprofitnih, morda tudi subvencioniranih najemninah.«

SLS, Jasmina Opec: »Vprašanje zahteva resen razmislek prihodnje vlade o tem, kakšno politiko se sploh nameravamo iti v tej državi. Najprej je treba rešiti vprašanje novih delovnih mest in prilagodljivosti delovnopravne zakonodaje. Mladi brez stalnega prihodka, torej brez redne zaposlitve, lahko samo sanjamo o rešitvi stanovanjskega problema, kaj šele o družini in otrocih. Zato moramo v prvi vrsti znižati dajatve od plač in temeljito prevetriti institut odpuščanja. Mladi spoštujemo upokojence, ki želijo ohraniti višino z delom zasluženih pokojnin, kot tudi zahteve sindikatov, ki vztrajno zavračajo spremembe delovne zakonodaje. Toda na koncu vsega zmanjka za mlade. Čedalje več mojih vrstnikov odhaja na delo v tujino, kjer žal rešujejo tudi stanovanjski problem. To za državo ni prava pot, izobraženi mladi ljudje bi morali ostati doma. Sicer pa moramo čim prej popraviti sam izračun neprofitnih stanovanjskih najemnin, da bo najemnina zagotovila pokrivanje stroškov. Vsem, ki teh stroškov v resnici ne zmorejo, pa naj se dodeli socialna pomoč. To velja za mlade in starejše.«

Zavezništvo Alenke Bratušek, Brane Golubović: »Mladi so ena izmed ciljnih skupin, ki zahteva prednostno obravnavo. Oblikovati je treba mehanizme, namenjene posebej mladim, ki v skladu z njihovimi življenjskimi okoliščinami in pomanjkanjem finančnih sredstev omogočajo primerno ureditev prvega stanovanjskega vprašanja in spodbujajo njihovo prehajanje od bivanja pri starših v samostojno gospodinjstvo. Ena od rešitev je, da se na slabo banko prenese vse nepremičnine iz zavoženih projektov, se jih klasificira glede na stopnjo dokončanosti ter nato ponudi mladim prek novih, inovativnih rešitev, kot so npr. stroškovni najem stanovanja z možnostjo odkupa ali pa možnost pridobitve stanovanja v okviru stanovanjskih zadrug. Švicarski model stanovanjske zadruge je primer dobre prakse. Edina obveza oziroma pogoj bi bil biti redno plačevanje.«

Verjamem, Igor Šoltes: »Ukrepi za večjo dostopnost stanovanj za mlade:

• vzpostavili bi učinkovit stanovanjski trg (z ustreznimi davčnimi prijemi bi sprostili prazna stanovanja);
• oblikovali bi primerne kreditne sheme za mlade;
• spodbujali bi stanovanjsko zadružništvo;
• okrepili bi mehanizme podpore Stanovanjskega sklada RS, da bi poleg mladih družin kot ciljno populacijo vključili tudi mlade pare in samske mlade.«

Nova Slovenija, Mojca Stoschitzky: »S projektom 'prvo stanovanje' bomo zagotovili mladim parom cenovno dostopno prvo stanovanje. Stanovanjski sklad RS ima že zdaj na voljo precejšnjo kvoto nezasedenih stanovanj, ki jih je mogoče sprostiti na trg, bodisi v obliki najema z neprofitno najemnino bodisi v obliki odkupa po dostopnih cenah. Ena izmed možnosti za reševanje stanovanjskega problema mladih so tudi nacionalne varčevalne sheme, ki s posebnimi spodbudami (državnimi premijami) spodbujajo namensko varčevanje. Ministrstvo za obrambo ima v lasti precej nepremičnin, zlasti stanovanj, ki jih ne potrebuje za svoje delovanje. Te nepremičnine bomo pospešeno prodajali ali oddajali v najem oziroma jih bomo na neodplačen način prenesli v last lokalne skupnosti oziroma Stanovanjskega sklada RS.«

SDS, Zvone Černač: »Zavedamo se, da je mladim nepremičninski trg izrazito nenaklonjen, reševanje prvega stanovanjskega problema pa običajno pomeni nakup stanovanja s finančno pomočjo staršev in najemanjem kreditov. V programu SDS se zavezujemo, da bomo prek nove stanovanjske politike vzpostavili trg nepremičnin ter zagotavljali dostopnost do stanovanj in prenovo obstoječega stanovanjskega fonda. Nova prazna stanovanja, ki ne najdejo kupcev, bomo zapolnili z oddajo prek možnosti postopnega odkupa, pri čemer bi se plačane najemnine štele kot del kupnine ob ustreznem dolgoročnem stanovanjskem varčevanju. Zavzemamo se tudi za uvedbo olajšav za mlade družine pri odmerjanju komunalnega prispevka in za dostop do javnih najemnih stanovanj neodvisno od prijavljenega stalnega prebivališča. Menimo, da država mora zagotavljati pogoje, da vsak pride do primernega stanovanja v skladu s svojimi potrebami in zmožnostmi. Najemnina mora v vseh primerih omogočati vračilo naložbe, tistim, ki najemnine ne zmorejo, pa pripada stanovanjski dodatek.«