Trajnostna energija kot del trajnostnega razvoja

Knjiga Trajnostna energija – brez razgretega ozračja je izšla v okviru mednarodnega projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE, gre pa za prevod knjige Sustainable Energy – without the hot air britanskega avtorja Davida J.C. MacKaya, glavnega znanstvenega svetovalca na britanskem ministrstvu za energijo in podnebne spremembe ter profesorja na Univerzi v Cambridgeu. Svetovna uspešnica o realističnem načrtovanju trajnostne energetske prihodnosti je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku, po mnenju mnogih, ki so se zbrali na predstavitvi v stavbi Elesa, pa je ključnega pomena ne le za energetsko opismenjevanje v Sloveniji, temveč služi tudi kot podlaga za prihodnje razprave o prihodnosti energetike pri nas.

Kakor je pojasnil v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo na infrastrukturnem ministrstvu Danijel Levičar, danes dve tretjini energije, ki jo porabimo porabi v Sloveniji, prihaja iz fosilnih goriv. Prehod na trajnostne vire tako ne bo ne hiter ne lahek, a je nujen iz več razlogov. S prehodom na trajnostne vire ima Slovenija med drugim namreč možnost zmanjšati uvozno odvisnost in omejiti izpuste toplogrednih plinov. »To je po Levičarjevih besedah priložnost za slovensko gospodarstvo.

Čeprav danes veliko pozornosti namenjamo učinkoviti rabi energije, se bo poraba energije v prihodnosti zelo verjetno povečevala. Levičar verjame, da stojimo na prelomnici in poudarja, da bo treba v energetiki sprejeti odločitve, ki bodo začrtale pot za prihodnje. Trenutno na ravni EU po njegovih besedah potekajo pogovori, da bi se cilji 20/20/20 nekoliko spremenili, da bi več pozornosti namenili omejitvi izpustov toplogrednih plinov.

Trajnostna energija mora po mnenju generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka temeljiti na virih, ki uporabljajo malo prostora, ne spreminjajo okolja in omogočajo ekonomsko dosegljivo energijo ter ne potrebujejo stalnih spodbud.

Pri trajnostni energiji ima po mnenju Andreja Kitanovskega z ljubljanske fakultete za strojništvo lahko veliko vlogo jedrska energija – ta je po njegovi oceni ena izmed energij prihodnosti. Na trajnostnost je treba po njegovih besedah gledati kot na vizionarstvo, dolgoročno, to je 50-letni načrt. »Ko je govora o tehnologijah za izrabo energije, se je treba zavedati, da si želimo energetsko neodvisnost, diverzifikacijo virov, varno obratovanje sistema in čisto okolje,« je dodal.

Igor Papič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko se boji, da se je v Sloveniji začelo nekaj početi brez jasne vizije, kaj želimo čez 30, 40 let: »To je kompleksen proces, država pa potrebuje jasno vizijo, kje bo v nekem dolgoročnem obdobju. Ne gre za trajnostno energetiko, temveč za trajnostni razvoj celotne države.«

Uroš Salobir z Elesa ocenjuje, da so pomemben vidik zagotavljanja ravnotežja v elektroenergetskem sistemu tudi daljnovodi kot prenosna infrastruktura. Ne predstavlja si, kako bo sistem prenesel priključevanje obnovljivih virov energije, če vanj ne bo vlaganj. »Elesova vloga v prihodnje bo še pomembnejša. Ko je govora o trajnostnosti, je treba imeti v mislih sistemskega operaterja, ki mora za ravnotežje poskrbeti v vsakem trenutku,« je še dejal Salobir.