Volitve 2014: Vse stranke za trajnostni razvoj, konkretnih ukrepov pa malo

Mreža Plan B za Slovenijo je 24. junija političnim strankam pred državnozborskimi volitvami predlagala sprejetje petih zavez za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga Slovenije 2014–2018. K spodbujanju in utrjevanju trajnostnega razvoja so se zavezale Združena levica, Verjamem, Državljanska lista, Slovenska nacionalna stranka in Piratska stranka. S tem zagotavljajo, da bodo podprle zapis trajnostnega razvoja v ustavo in prehod v zeleno gospodarstvo ter vzpostavile vladno službo za trajnostni razvoj, postopno odpravile za okolje škodljive subvencije in ohranjale biotsko raznovrstnost. Stranka NSi je podpisala eno zavezo (podpora prehodu v zeleno gospodarstvo).

V uredništvu Delaindom nas je zanimalo, kaj konkretno nameravajo stranke storiti na nekaterih področjih, o katerih pišemo v naši prilogi. Vprašanja smo postavili desetim (SDS, DeSUS, Za AB, PS, Verjamem, SLS, SMC, SD, Združena levica in NSi), odzvalo se jih je šest. V nadaljevanju objavljamo odgovore na vprašanje, ali nameravajo spodbujati postavitev malih elektrarn (sončnih, vetrnih, hidroelektrarn) za večjo samopreskrbo z elektriko in s katerimi ukrepi. Odgovore na vprašanja o energijski sanaciji stavb, rabi obnovljivih virov za ogrevanje in stanovanjski problematiki mladih pa si boste lahko na naši spletni strani prebrali v prihodnjih dneh.

Združena levica, Gorazd Marinček

»Vsekakor. Najprej z odpravo administrativnih in davčnih ovir. Gre za neumnosti, kot je ta, da za priključitev na omrežje sončne elektrarne moči en kilovat veljajo enaki predpisi in tudi dajatve kot za priključitev tisočkrat večje naprave. Ustavno sporno je omejevanje svobodne gospodarske pobude, da mora upokojenec zaradi sončne elektrarne na strehi vrniti pokojnino za nekaj let nazaj. Maloumno je, da mora lastnik male sončne elektrarne na strehi stanovanjske hiše plačati za 750 evrov davkov in prispevkov na leto, vrednost proizvedene elektrike pa je 600 evrov. Nesprejemljivo je tudi, da se za (ne)priključevanje naprav za samopreskrbo z elektriko na omrežje pojavljajo navidezne »tehnične« ovire, češ od česa pa bomo živeli, če ne bo iztržka za omrežnino ... Pospešili bomo izdajanje soglasij in koncesij za male vodne elektrarne in odpravili nekatere nesmisle, skratka, predpise uskladili z najboljšimi evropskimi praksami. Pospešili bomo vlaganja v razvoj in nameščanje pametnih, aktivnih omrežij, iz kohezijskih skladov in v javno-zasebnem partnerstvu. Načrtovanje in izdelovanje strojne, material­ne in programske opreme, namestitev in vzdrževanje nadzornih sistemov na vsako proizvodno in odjemno mesto pri razpršeni proizvodnji električne energije vidimo kot velik izziv in priložnost za nova delovna mesta, saj gre za več kot milijon takšnih sistemov. Tu so mož­nosti zaposlitve strokovnjakov, ki bi ostali brez dela zaradi opuščanja rabe fosilnih energentov.«

SDS, podpredsednik Zvone Černač

»Pravilna raba obnov­ljivih virov povečuje neodvisnost in konkurenčnost gospodarstva ter varuje okolje, zato podpiramo decentralizirano rabo obnovljivih virov. Glede na naravne danosti in ceno tehnologij se zavzemamo za individualni zajem sončne energije za toploto in rabo biomase ter – kjer pogoji dopuščajo – kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote. Omogočiti želimo postavitev vetrnih elektrarn tam, kjer so ekonomične, sprejemljive za lokalno prebivalstvo in v skladu s trajnostnimi standardi urejanja prostora. Povečati je treba rabo voda v energetske in druge namene v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Zaradi velikega potencia­la geotermalne energije je treba intenzivirati njeno rabo, predvsem pri ogrevanju in v povezavi s podjetništvom (turizem, rastlinjaki, zdravstvene dejavnosti ...). V SDS se zavzemamo za razvojno naravnano subvencioniranje vseh obnovljivih virov na način, da s podpornimi shemami ne bi pretirano obremenjevali porabnikov električne energije.«

Verjamem, predsednik Igor Šoltes

»Za zadostitev povečanim energetskim potrebam ne smemo graditi novih, za okolje škodljivih proizvajalcev energije, ampak moramo potrebni delež zagotoviti iz obnovljivih virov. Temu cilju moramo čim bolj prilagoditi tudi razvojne infrastrukturne projekte. Prednost moramo dati hidroelektrarnam, vetrni in geotermalni energiji ter energiji iz biomase. Konkretni ukrepi za dosego omenjenih ciljev: s pomočjo sredstev EU bi nadaljevali gradnjo hidroelektrarn; poenostavili bi postopke za bolj učinkovito izrabo vetrne energije; z davčnimi olajšavami bi spodbudili naložbe v geotermalno energijo in energijo iz lesne biomase.«

SLS, podpredsednica Jasmina Opec

»V SLS smo še posebej naklonjeni projektom, ki povečujejo samopreskrbo s hrano, vodo, lesom in tudi z energijo. Tudi spodbujanje malih elektrarn je smiselno, zato podpiramo subvencije za male elektrarne, seveda ob potrebnih izračunih, ki te ukrepe upravičujejo. Ne sme se ponoviti zgodba s subvencionirano ceno elektrike iz sončnih elektrarn, kjer se račun na koncu ni izšel.«

Zavezništvo Alenke Bratušek, 
Brane Golubović

»Letos sprejeti energetski zakon daje vladi večja pooblastila pri odločanju, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale v prihodnje. Slovenija mora na področju OVE izkoristiti svoj hidropotencial, in sicer z dokončanjem gradnje HE na spodnji Savi ter z intenzivnejšo gradnjo HE na srednji Savi. Smiselno je resno razmisliti o možnostih povezovanja, in sicer tako, da se spodbuja ustanavljanje energetskih zadrug na lokalni ravni, ki bi združevale predvsem male elektrarne in uporabnike. To je lahko močan vir pozitivne identifikacije skupnosti za delovanje v svoje in skupno dobro.«

NSi, Mojca Stoschitzky

»V Novi Sloveniji dajemo prednost gradnji malih hidroelektrarn (MHE). Slovenija mora povečati delež samopreskrbe z energijo in zato zagotoviti hitrejši raz­voj obnovljivih virov, kot so vodna, sončna in geotermalna energija. Za gradnjo MHE bomo namenili večje finančne spodbude in vzpostavili sistem preprostejših upravnih postopkov.«