Prihranek je pri sodobnih napravah na plin nižji, pri neustreznih napravah s prenizkimi izkoristki in/ali pa previsokimi emisijami na trda goriva je prihranek lahko celo višji kot deset odstotkov. Iz sekcije dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so še sporočili da lahko vsak milimeter oblog v kurilni napravi zniža njen izkoristek za štiri do šest odstotkov.
Po podatkih evidence dimnikarskih storitev se je pri nas v zadnjih letih povečalo število kurilnih naprav na trda goriva, predvsem zaradi ekonomskega položaja ter cen goriva so številni prebivalci znova začeli kuriti z že opuščenimi starimi pečmi na trdna goriva, povečalo pa se je tudi število novih, sodobnih peči na trdna goriva. Dimnikarji pozivajo vse, ki uporabljajo nepregledane peči, še posebej takšne, ki jih uporabljajo po več letih mirovanja, da jih zaradi svoje varnosti prijavijo koncesionarju dimnikarske javne službe in poskrbijo, da bodo pregledane ter ustrezno vzdrževane.
Pri kurjenju z lesom je za dobro zgorevanje, s tem pa tudi za manjše onesnaževanje okolja ter večji prihranek pri gorivu zelo pomembno, da se uporablja zračno suh les. Bolj ko so drva vlažna bolj nepopolno je zgorevanje in v dimniku se nabira več saj in smole. Povsem neprimerno pa je kurjenje z drvi, ki imajo večjo vlažnost kot 20 odstotkov. Prav tako naj ne bi kurili drv takoj potem, ko so posekana, saj jih je v primernih pogojih treba sušiti najmanj eno leto. Sušenje pa je tudi odvisno od vrste lesa, bukev ali gaber je na primer priporočeno sušiti vsaj leto in pol, nekatere druge vrste lesa pa še bistveno dlje časa.
Kako preverite, ali les v peči dobro izgoreva ali ne? Na pogled je to lahko oceniti po velikosti in barvi plamena v peči, dimu, ki izhaja iz dimnika, in barvi pepela. Temno rdeč plamen opozarja na zelo slabo in nesprejemljivo zgorevanje, ki z emisijami obremenjuje okolje, porablja več energije, kot je treba, ter povzroča nalaganje oblog, saj in smol v kurilni in dimovodni napravi. Pomeni pa tudi, da zaradi pomanjkanja kisika ali prenizke temperature majhni delci goriva ne zgorijo. Ti nezgoreli delci potujejo z dimnimi plini v okolico, nekaj pa jih ostane tudi na stenah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika.
Svetel dim kaže na dobro izgorevanje lesa, medtem ko temen dim pomeni slabo izgorevanje, katerega posledica je prisotnost prašnih delcev. Neprimerno zgorevanje lesa se lahko zazna tudi po barvi oblog pepela v kurilni in dimovodni napravi ter tudi po morebitnih večjih količinah ostankov goriva v pepelu. Znak, da je izgorevanje dobro je pepel svetle barve, nasprotno pa pepel temnejše barve pomeni, da so v pepelu tudi ostanki goriva oziroma ogljika.
Vedno več ljudi uporablja za ogrevanje peč na pelete ali sekance, pri čemer je zaradi avtomatskega dodajanja goriva, granulacije sekancev itd. manj možnosti za nepravilno kurjenje, ki bi povzročalo previsoke emisije dimnih plinov ali nižji izkoristek. Tu je pomembno le, da se nabavi primerne pelete oz. sekance z ustrezno nizko vlažnostjo ter da se redno vzdržuje kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave.
Bistvena pogoja za preprečevanje dimniških požarov sta pravilna izbira in vgradnja ali sanacija kurilnih naprav, dimnikov in zračnikov ter dosledno izvajanje dimnikarskih pregledov, čiščenj in odpravljanje odkritih nepravilnosti, še opozarjajo dimnikarji.