Energijske nalepke za gospodinjske aparate že 10 let

Energijska nalepka je eden od v javnosti najbolj znanih in tudi najbolje sprejetih instrumentov s področja rabe energije. Namenjena je informiranju potrošnikov o energijskih lastnostih aparatov, kar jim olajša primerjavo med različnimi izdelki, pravi Anja Glušič s Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK. Dodatna posredna korist, ki jo potrošnikom prinaša nalepka, je razvoj novih, energijsko še učinkovitejših aparatov, ki ga narekuje konkurenčna tekma med proizvajalci. Energijska nalepka nam tako pomaga sprejemati do okolja prijaznejše odločitve za nakup.

Uporaba nalepke je obvezna za označevanje naslednjih skupin gospodinjskih aparatov in naprav:

• hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije;
• pralni in sušilni stroji ter njihove kombinacije;
• pomivalni stroji;
• pečice;
• grelniki in hranilniki tople vode;
• svetlobni viri (žarnice in sijalke za gospodinjstva);
• klimatske naprave;
• televizorji.

Videz in vsebina energijske nalepke sta se s sprejetjem nove evropske direktive leta 2010 pomembno spremenila. Osnovna oblika je sicer ostala enaka, tudi energijski razredi so še vedno prikazani z barvno lestvico, vendar je ta zdaj odprta navzgor. Razredu A so se tako pridružili A+, A++ in A+++. Sistem in urnik prehoda označevanja na nove razrede je različen glede na vrsto aparatov; pri nekaterih se najbolj neučinkoviti razredi (E, F, G) postopno umikajo novim, pri drugih je sistem kombiniran glede na možne funkcije aparata, pri tretjih se je celotna sedemrazredna lestvica pomaknila navzgor. Stara nalepka je bila enotna za vse skupine aparatov, od leta 2010 ima vsaka skupina aparatov svojo nalepko. Da bi bila ta razumljiva v vseh državah EU, so besedilo nadomestili simboli (piktogrami), spremenili pa so se tudi obseg podatkov in nekateri kazalniki. Najpomembnejši so (odvisno od vrste aparata) letna raba energije in vode, učinkovitost, zmogljivost, prostornina, hrup pri obratovanju in podobno, pojasnjuje Anja Glušič.

Nekaj zmede v prehodnem obdobju

Ob uvedbi novih nalepk je bilo s strani potrošnikov in potrošniških organizacij slišati očitke, da nove oznake prinašajo zmedo, pritrdili so jim tudi nekateri proizvajalci. V podjetju BSH hišni aparati, denimo, pravijo, da so nove energijske nalepke sprva mogoče res povzročile manjšo zmedo med potrošniki, predvsem pri podatku o letni porabi energije. Ta se je namreč med novo in staro nalepko razlikoval, razlog pa so bili spremenjeni parametri merjenja. V podjetju kljub temu menijo, da so bile nove energijske nalepke med potrošniki dobro sprejete, saj z uvedbo novih energijskih razredov A+, A++ in A+++ veliko bolj natančno prikazujejo energijsko učinkovitost samega aparata. Nekatere produktne skupine imajo na novih nalepkah tudi nove, dodatne podatke, ki so potrošnikom v dodatno pomoč pri odločitvi za nakup – na primer podatek o razredu učinkovitosti sušenja pri sušilnih strojih.

V Electroluxu niso posebej spremljali odziva kupcev, vendar tudi niso dobili nobenih pritožb nad spremenjenimi oznakami, zato domnevajo, da so kupci zadovoljni z usklajenostjo in preglednostjo oznak. Po njihovem mnenju je standardizacija energijskih nalepk odličen projekt Evropske unije, saj imajo končni kupci pregled nad oznakami različnih proizvajalcev. Zdaj lahko namreč preprosto primerjajo konkurenčne aparate in se lažje odločijo za nakup, saj so oznake resnično pregledne in predvsem poenotene, dodajajo.

Dejstvo je, da se potrošnik z energijskimi nalepkami ne ukvarja vsak dan, ampak predvsem takrat, ko kupuje nov aparat in takrat pač upošteva veljavne oznake. Zmeda se je čutila predvsem v prehodnem obdobju, ko so bile v obtoku stare in nove nalepke, saj označbe na enih in drugih niso bile neposredno primerljive, pravijo v Gorenju. Za testiranje so bili namreč uporabljeni drugi parametri - pri pralnih strojih, na primer, se za določanje vrednosti, navedenih na energijskih nalepkah, pri testiranju upošteva širši nabor programov, ki jih uporabniki največ uporabljajo, cikli pranja pri nižjih temperaturah, upošteva se več ponovitev in podobno. Tako številke na novih nalepkah niso bile neposredno primerljive s starimi. Prav tako je bilo zaradi dodajanja novih energijskih razredov, denimo pri hladilnikih, videti, kot da so aparati nižje pozicionirani, v resnici pa so bili boljši. Pri sušilnih aparatih pa se je zaradi uporabe toplotne črpalke pojavil prehod v višje energijske razrede A in več, meri se tudi stopnja kondenzacije.

Nove energijske nalepke bolj izhajajo iz navad potrošnikov in dejanske uporabe aparatov, testiranja so temeljitejša, več je navzkrižnih testiranj med laboratoriji in težijo k k manjšim odstopanjem od navedenih vrednosti na energijskih nalepkah, menijo v Gorenju. Navedbe so točnejše, kot so bile nekoč, in uporabniku dejansko pomagajo pri izbiri bolj varčnih in do okolju prijaznih aparatov, hkrati pa proizvajalce obvezujejo, da izdelujejo vedno bolj kakovostne in varčne aparate, ki v najširšem naboru uporabljanih programov ustrezajo navedenim vrednostim.

Večja energijska varčnost, nižji znesek za električno energijo

Večja energijska varčnost pomeni tudi nižji znesek na računu za električno energijo, zato je pomembno preveriti, ali imajo aparati. Kot so pralni in sušilni stroji ter pečice, tudi funkcijo zamika oziroma zakasnitve vklopa, kar lahko precej poceni njihovo delovanje, poudarjajo v Gorenju, kjer so razvili tudi prve aparate (pralne in sušilne stroje nove generacije), ki prek signala distributerja električne energije samodejno zaznavajo preklope na nižjo tarifo in takrat začnejo s prednastavljenimi postopki sušenja in pranja. Za te aparate velja, da se strošek nakupa povrne v času njihovega življenjskega cikla. Za zdaj so te aparate v sodelovanju z elektrodistributerjem E.on uvedli na češki trg.

Letna raba energije aparata oziroma njegov razred po energijski nalepki je gotovo pomemben podatek. Potrošnik lahko tako aparate enake namembnosti primerja med seboj in ugotovi, kateri izmed njih je najučinkovitejši, pravi Anja Glušič. Po drugi strani pa, dodaja sogovornica, so v manjšini tisti kupci, ki znajo podatek o letni rabi energije hitro pretvoriti v obratovalne stroške. Večina jih razmišlja takole: najučinkovitejši aparat bo porabil najmanj energije, zato bo učinek nakupa najugodnejši. Če se zdi kupcu njegova cena primerna, se odloči za nakup, če se mu zdi previsoka, izbere naslednjega po vrsti, morda z nekoliko slabšimi lastnostmi.

Kupec torej potrebuje še dodatne informacije, ki mu bodo že na prodajnem mestu povedale, kakšne obratovalne stroške, izražene v evrih, lahko pričakuje na letni ravni ali v predvideni življenjski dobi točno določenega aparata. Od marca letos bo tako v okviru evropskega projekta YAECI (Yearly Appliance Energy Cost Indication), ki poteka v enajstih evropskih državah in ki ga je finančno podprla evropska komisija v programu Inteligentna energija Evropa, tudi slovenskemu kupcu na voljo dodatna informacija, ki mu bo že na prodajnem mestu povedala, kakšne obratovalne stroške, izražene v evrih, lahko pričakuje na letni ravni ali v predvideni življenjski dobi točno določenega aparata.

Več o kazalniku stroškov energije si lahko preberete na naslednji povezavi.