Fotonatečaj Vrečka na veji

Namen fotonatečaja Vrečka na veji je s pomočjo fotografij ustvariti močna okoljska sporočila, ki bi tudi v slovenskem prostoru opozorila na to, da plastične vrečke in plastika nasploh nimajo kaj iskati na vejah dreves, ograjah, na obrežjih rek, jezer, mlak, v lužah, jarkih ali na obalah morja. Tudi na tak način lahko spodbudimo reševanje te vedno bolj pereče problematike.

Kakor je povedala vodja projekta Vrečka na vrečko Urša Dolinšek iz društva Ekologi brez meja, so k fotonatečaju vabljeni vsi, ki v sebi nosijo fotografsko žilico in hkrati čutijo okoljsko odgovornost: »Njihova naloga je, da poiščejo plastično nadlogo v naravi in jo ujamejo v fotografski objektiv tako, da bo izdelek na svojstven način podajal občutke, ki so se ob prizoru odpadkov v naravi porodili avtorju. Pri tem morajo fotografi paziti, da lokacije navdiha prilagodijo tematiki fotonatečaja, ta pa je plastika v vodnem okolju.«

Tamara Zavrnik, projektni vodja ekološkega portala Ekomagazin.si, je podrobneje razložila potek fotonatečaja: »Po registraciji na spletnem mestu fotonatečaja avtorji nalagajo poljubno število svojih fotografij v spletno galerijo vse do 15. novembra. Obiskovalci spletnega mesta in z njim povezanih družabnih omrežij bodo v času trajanja natečaja glasovali za svoje najljubše fotografije. Končni izbor bo 21. novembra naredila strokovna komisija.« Avtorjem treh najboljših fotografij bodo nagrade podelili v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki bo letos potekal med 19. in 27. novembrom 2011. Jagodni izbor fotografij komisije bodo po zaključku natečaja organizatorji natisnili in decembra postavili na ogled širši javnosti v okviru zunanje razstave v enem izmed večjih slovenskih mest.

Po nekaterih podatkih naj bi odrasel prebivalec Slovenije na leto v povprečju porabil med 130 in 150 plastičnih vrečk, ki po končani uporabi največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor pa ne spadajo. Recikliramo jih le okrog štiri odstotke. Plastične vrečke se razkrajajo tudi do tisoč let, pri čemer pa ogrožajo naravo ter zdravje ljudi in živali. Plastika v resnici ne razpade nikoli, ampak se zgolj razgrajuje v vedno manjše delce, ki jih najdemo povsod, tudi v naši krvi.