Interseroh bo omejil prevzem odpadne embalaže

Podjetje za ravnanje z odpadno embalažo, ki je poleg Slopaka eno največjih v Sloveniji, bo prevzem v letošnjem in prihodnjem letu omejilo na zgolj tisto količino, za katero njihovi zavezanci plačujejo embalažnino. »Ti bodo v letošnjem letu na trg poslali 28.000 ton odpadne embalaže, ki konča kot komunalni odpadek, in mi bomo pri komunalnih podjetjih prevzeli enako količino embalaže,« je poudarila direktorica Interseroha Mateja Mikec.

Do konca avgusta so že prevzeli 24.000 ton embalaže, kar pomeni, da je bodo do konca leta prevzeli le še 4100 ton – namesto še 20.000 ton, kolikor od njih zahtevajo komunalna podjetja. Za ta korak so se odločili, ker si že več let neuspešno prizadevajo, tudi po sodni poti, da bi država oziorma ministrstvo za kmetijstvo in okolje vzpostavilo pravičen sistem prevzema komunalne odpadne embalaže.
Po besedah direktorice so deleži, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo prevzemati embalažo, določeni nepravilno in nezakonito, ob koncu leta pa se sploh ne ugotavlja, ali so posamezne družbe izpolnile svoje obveznosti: »Ugotavljamo tudi, da za pretežen del embalaže, ki nastane v gospodinjstvih, embalažnina sploh ni plačana.« Za pobiranje več kot 370.000 ton embalaže je sicer po uradnih podatkih embalažnina plačana le za okoli 120.000 ton.

V Interserohu od ministrstva pričakujejo, da spremeni uredbo o ravnanju z odpadno embalažo, tako da bodo tudi manjša podjetja, ki so sedaj izvzeta, ustrezno plačevala embalažnino. »Pričakujemo tudi, da bodo zaostrili merila za ustanovitev družb, ki se lahko ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadne embalaže, vsekakor pa pričakujemo tudi pravilnik, ki bo urejal način določanja obveznosti združb in tudi preverjanje izpolnjevanja teh obveznosti,« je še poudarila Mikčeva.

Neprevzeta embalaža bi morala po njenih besedah ostajati v skladiščih komunalnih podjetij, v katerih je kljub opozorilom teh podjetij, češ da se odvaža premalo embalaže, očitno še vedno dovolj prostora. V Interserohu menijo, da so tovrstni pritiski celo namerni, njihov namen je pospešiti monopolizacijo trga s strani družbe Embakom, ki so jo po besedah Mikčeve ustanovili nekatera javna komunalna podjetja in zbiralci odpadkov: »To je popolnoma netransparentna tvorba, za katero sploh ne vemo, na kakšnih temeljih dela, s kakšnim namenom, da ne govorim o tem, da je sporna z vidika konkurenčnega prava in z vidika prostega trga.«