Kam po novem letu s smrečico – živo, posekano, umetno

Živa smrečica v loncu

Pregled začenjamo z rastočimi drevesci v loncu, ki so med prazniki stala v ogrevanih prostorih, saj morajo čimprej po praznikih na počitek. Nič zato, če so okraski še na smrečici, posodo z njo moramo prestaviti na hladno, vendar ne kar takoj na prosto. 

Zakaj? Ker so visoke temperature in suh zrak v stanovanju zmotile naravni ritem njene rasti in so začeli vršički hitro odganjati. Hitre spremembe bi bile za poganjke in korenine šok, zato moramo drevescu omogočiti prehodno obdobje, najraje do zgodnje pomladi, v neogrevanem svetlem prostoru. Občasno ga zalijemo, takrat ko preverimo, da je prst tudi globlje v loncu suha. Šele ko se otopli, ga prestavimo na prosto in po želji presadimo na vrt. Iglavec bo dobro napredoval, če mu v drevesnici pred presaditvijo v lonec niso preveč okrnili koreninskega sistema. Če ste mu namenili prihodnost v posodi, je priporočljivo, da ga spomladi presadite v prostornejši lonec.

Če je bila smrečica v loncu v ogrevanem prostoru, ne sme takoj na prosto. Foto: elinaxx1v/Shutterstock Foto:

Posekane smrečice

Popraznični sprehod po stanovanjskih soseskah nam žal razkrije, da je marsikomu praznične smrečice mar le pri izbiranju idealne oblike in okraševanju, ko odsluži svoje, pa presušena konča v bližini zabojnikov za odpadke, v kotu atrija ali na vrtu do pomladnega kurjenja. Čeprav slovenska komunalna podjetja nimajo v navadi takšne akcije kot na Dunaju, kjer so do srede januarja organizirana namenska zbirna mesta za naravne smrečice, se tudi pri nas ve, med katere odpadke sodijo.

Zabojniki za biološke odpadke in zeleni odrez: Drobnejše ostanke, to je razrezane vejice manjših drevesc lahko odložimo v zabojnik za biološke odpadke oziroma v zabojnik za zeleni odrez pri komunalnih podjetjih. Če smo si torej omislili veliko masivno jelko, je razumljivo, da bomo celo ali razrezano odpeljali v zbirni center in z nje odstranili morebitno plastično mrežo ali folijo. Podobno kot nam je ni bilo težko pripeljati iz vrtnega centra do doma.

Smrečja ne sežigamo: Kurjenje prazničnega drevesa na prostem ni priporočljivo. Kljub na videz presušenim vejam gre namreč za zelo vlažen material, ki slabo gori, se dimi in pri katerem se v ozračje sproščajo velike količine strupenih trdnih delcev.

Kompostiranje zmletih iglic: Zelo drobno zmlete vejice z iglicami (če imamo drobilnik vrtnih ostankov) so primerne za odlaganje na kompostni kup. Z njihovo pomočjo lahko sami samo »pridelamo« kisel kompost, idealen za sajenje kisloljubnih trajnic, vrtnih borovnic, rododendronov ali kot dodatek vrstni prsti. Takšen kompost je dobrodošlo nadomestilo za šoto, katere nahajališča na Zemlji hitro izginjajo.

Če se ne moreta upreti kupovanju vedno novih lučk, stare podarite ali jih odnesite v center ponovne uporabe. Foto: Olesia Bilkei/Shutterstock Foto:

Plastična drevesca

Odsluženih PVC-jelk ne odlagamo v zabojnike za preostanek komunalnih odpadkov, temveč jih odpeljemo v zbirni center, kjer jih odložimo na za to predvideno mesto, enako velja za odslužene okraske.

Če smrečica iz umetne mase še v uporabnem stanju, jo lahko komu podarimo ali odnesemo v center ponovne rabe pri komunalnih podjetjih. Tam bodo našli nove lastnike tudi še uporabni novoletni okraski in lučke.