Substrati: Ekološki ne vsebujejo šote in mineralnih gnojil

Ponudba je velika, zmeda še večja, prodajalcev v velikih vrtnarskih centrih, ki bi nam vedeli svetovati, pa premalo.

Kaj je substrat

Substrati so mešanice posameznih komponent, ki so prilagojene zahtevam in potrebam določene skupine rastlin ter razmeram – kako in kje jih bomo gojili. Pravimo, da so namenski. Kupimo lahko takšne za setev, presajanje vrtnin, sajenje sobnih rastlin, kisloljubne rastline (rododendrone, ameriške borovnice), balkonsko cvetje, zelišča, jagodičevje, visoke grede, cvetlična korita in orhideje.

Narejeni so iz različnih organskih in mineralnih, tudi sintetičnih komponent, pomešanih v različnih razmerjih glede na namen uporabe. V njih so največkrat spodaj naštete sestavine.

Organske komponente: šota, kompost, lesna vlakna, kokosova vlakna, kompostirano lubje.

Mineralne komponente: glina in glineni minerali, vulkanski peski (zeolit, vermikulit, plovec, lava, perlit), pesek, leonardit ...

Sintetični dodatki: poliuretan, fenolna smola, stiropor …

Mineralna gnojila: večinoma so sintetično proizvedena.

PREBERITE ŠE: NE ZAKADITE SE NA VRT S ŠKROPIVOM

Substrati, v katerih prevladuje šota, so slabi

Glavna sestavina večine substratov je še vedno šota. V vrtnarstvu je čislana zaradi sposobnosti zadrževanja vode, zračnosti in majhne teže, kar je pomembno pri trans­portu rastlin, katerega cena je vezana na težo tovora.

Več je šote v substratu, slabša je njegova kakovost. Substrati slabše kakovosti vsebujejo kar od 60 do 100 odstotkov bele šote. Takim dodajo v glavnem počasi topna mineralna gnojila, ponekod tudi zanemarljivo količino gline, dolomita ter kompost iz komunalnih odpadkov, ki pa je posebno pereč problem.

Substrati iz bele šote so daleč od tega, da bi bili trajni. Že v enem letu preperijo skoraj za pol volumna. Težava je tudi v tem, da dolgoročno slabo zadržujejo vodo in hranila. Ko jih enkrat presušimo, jih stežka namočimo. Verjetno ste tudi sami kdaj doživeli, da ob zalivanju rastline, posajene v slab substrat, voda kar steče čez rob lončka ali skozenj, substrat pa ostane suh.

Malo kakovostnejši in tudi težji so substrati z mešanico črne in bele šote, ki jim dodajo še glino in kremenov pesek. Ti predvsem zaradi gline bolje zadržujejo vodo in hranila.

V kakovostnih substratih prevladujejo mineralne komponente

Najkakovostnejši substrati vsebujejo pretež­no mineralne komponente, torej glinaste delce in vulkanske peske ter od 8 do 15 odstotkov talne organske snovi v obliki humusa. Da bo lažje razumljivo, šotnati substrati so prebogati z organsko snovjo (imajo je tudi 90 odstotkov). Na deklaraciji poleg vsebnosti šote preverite tudi vsebnost glinaste komponente.

Nevarnost težkih kovin

Težke kovine (kadmij, cink, bor, železo, baker ...) so sicer potrebna hranila za rast rastlin, vendar le v zelo majhnih količinah. V večjih količinah so za naše zdravje škodljive. Vrednosti težkih kovin na embalaži substratov ne bomo našli, saj slovenska zakonodaja od proizvajalca ne zahteva navajanja rezultatov analiz. Zadostuje namreč, če je zapisano, da snovi ne presegajo dovoljenih vrednosti. Kako so postavljene dovoljene vrednosti, pa je že druga zgodba.

Uničevanje šotišč
Šota je neobnovljiv naravni vir. Nastaja zelo počasi – v nekaj tisočletjih zraste le nekaj centimetrov debel sloj. Za vrtnarske potrebe je človek v desetletjih kopanja, rezanja šote uničil cele pokrajine. Pri nas so šotišča zaščitena, njihovo izkoriščanje je prepovedano.

Pri substratih za okrasne rastline so varnostni standardi glede vsebnosti škodljivih snovi, kot so težke kovine in mikroplastika, mnogokrat manj strogi, zato jih ne uporabljajmo za gojenje zelenjave in zelišč.

Mnogi vrtičkarji, ki potrebujejo večje količine substrata, da bi z njim zrahljali tla na vrtu ali ga kar tako dodajajo v jame za sajenje, izberejo ravno poceni različice, ki niso namenjene za gojenje zelenjave. Z njimi vnašajo na vrt težke kovine, ki v večjih količinah delujejo kot onesnaževalci tal in podtalnice, prehajajo v rastline in nato v človekovo telo. V tleh ostajajo trajno, saj se zaradi biološke nerazgradljivosti akumulirajo. Po redni uporabi takšnih substratov in gnojil so tla kontaminirana in neprimerna za gojenje rastlin za hrano.

Neprimeren pH substrata

Na embalaži preverite, kakšen je pH substrata. Če pH tal ne ustreza potrebam rastlin, te niso sposobne iz njih črpati hranil. Njihova rast je oslabljena, bolj so dovzetne za bolezni in škodljivce.

Večina vrtnin najbolje uspeva v zmerno kislih tleh, kar je izraženo z vrednostjo pH med 5,5 in 6,5. Le kisloljubne rastline uspevajo v okolju z nižjim pH. Zato potrebujejo posebej zanje namenjen substrat.

Konvencionalni substrat: hranila v obliki mineralnih gnojil

V konvencionalnih substratih so hranila dodana v obliki mineralnih gnojil. Vsebujejo lahko dostopna hranila v obliki različnih soli. Ker se zelo hitro spirajo, so rastlinam dostopna le kratek čas. Z njimi vnašamo v tla prevelike količine mineralov, zaradi česar so vrtovi čezmerno založeni s fosforjem in drugimi snovmi. Presežki določenih elementov v tleh rastlinam onemogočajo sprejem drugih, za rast in razvoj prav tako pomembnih mineralov. Čezmernih količin, ki smo jih vnesli v tla z nepravilnim in čezmernim gnojenjem, pa ne moremo kar tako odstraniti.

V mineralnih gnojilih so prisotne soli, ki kvarijo strukturo tal, uničujejo organizme v njih, mikroorganizme. Tla postajajo vedno bolj siromašna z organsko snovjo, vedno bolj so zbita in kisla. Onesnažuje se podtalnica. Številne škodljive snovi pa seveda prek zelenjave in vode zaidejo v našo prehrano.

Ekološki substrat: hranila v obliki komposta

V nasprotju s konvencionalnimi substrati pa ekološko certificiran ne vsebuje mineralnih gnojil, temveč so mu hranila dodana v obliki ekološkega komposta.

Biooglje
Aktivirano biooglje izboljša humusno bilanco v tleh, zviša pH kislih tal, poveča število koristnih mikroorganizmov, tla shranijo več ogljika, zmanjša se potreba po dognojevanju in zalivanju. Aktivirano bio­oglje učinkuje vrsto let, rastline pa so bolj zdrave in odpornejše.

Zaradi razširjenega zmotnega razumevanja izrazov je treba opozoriti, da izraz organski substrat ne pomeni, da je ta tudi ekološki. Organski substrat je organskega izvora, torej je iz šote, komposta, kokosovih vlaken ... Organsko gnojilo pa je kompost, hlevski gnoj ... Ti izdelki so ekološki le, če so oprem­ljeni z ekološkim certifikatom. Poiščite ga na embalaži.

V EU se kot ekološki substrati lahko tržijo le tisti, ki ne vsebujejo šote in mineralnih gnojil.

Kompost

Kompost je v substrate dodan kot vir hranil. Dobimo pa ga tudi posebej pakiranega ravno za dognojevanje rastlin v visokih gredah, vrtnih gredah ali loncih in koritih. Žal je pravilna izbira komposta še težja, saj je na trgu veliko ponudbe.

Komunalni kompost je poceni, vendar zelo dvomljiv, saj ne morejo povsem nadzirati vsebine odpadkov, iz katerih nastane. Zato se tu oprimo na ekološki certifikat.

Na pravilen način pridobljen kompost ima visoko vsebnost organske snovi, huminskih kislin in aminokislin ter koristnih aerobnih mikroorganizmov. V njem ni kalečih semen plevelov ne patogenih klic bolezni. Izboljšuje rodnost tal, zmanjšuje njihovo utrujenost in popravlja njihovo strukturo ter zmanjšuje število škodljivih organizmov v tleh.

Med kakovostnejšimi komposti naj posebej omenim konjski gnoj z ekološke kmetije, kompostiran s kalifornijskimi deževniki, in kompost z aktiviranim bioogljem (dodani mokroorganizmi, alge in minerali).

Berite deklaracije

Ne pustite se zapeljati lepim fotografijam na embalaži. Preberite vse, kar na njej piše. Spredaj in še bolj na zadnji strani, kjer so deklaracije. Žal so te pri večini nepopolne, pa vseeno. Preverite vsebnost šote, gline, pH vrednost, za kateri namen je substrat, v kakšni obliki so dodana hranila, kakšna je vsebnost dušika, fosforja, kalija, kalcija, magnezija.

Zaradi visokih zahtev za pridobitev ekološkega certifikata je odločitev za nakup takoj lažja. Seveda gresta tukaj kakovost in cena z roko v roki. Kakovostnejši je substrat, višja je cena.

Kakšen je slab substrat

Kakšen je slab substrat, ko vrečo odpremo? Ima neprijeten vonj, mnogokrat po gnilobi ali plesni, sestavine so slabo premešane, veliko je grobih delcev šote, marsikje so deli plastike, ki je zašla v substrat s kompostom komunalnega izvora. Poleg tega slabo zadržuje vodo, vsebuje malo hranil, ta so mineralnega porekla, osnova je šota, prisotne so težke kovine, semena plevela, klice bolezni, jajčeca škodljivcev.

Ko rastline posadite v takšen substrat, se lahko zgodi, da hitro opazite znake bolezni in sledi škodljivcev. V njem pogosto vzklije plevel. Na substratu se pojavi plesen, prehitro se izsuši in ni ga več mogoče namočiti.

Če boste kupovali cenejšega, boste imeli poz­neje veliko večje stroške, ker bodo rastline potrebovale več nege. V slabem substratu rastline slabše rastejo in so manj vitalne, manj odporne proti boleznim in škodljivcem. Zato boste potrebovali dodatke za njihovo krepitev, gnojila, sredstva za zaščito pred boleznimi in škodljivci, da o pogostosti zalivanja ne izgubljam besed.