Pravilno ločevanje odpadkov

Anketa inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je pred časom pokazala, da več kot polovica Slovencev ne ločuje odpadkov pravilno. V anketo je bilo vključenih 419 ljudi, ki so imeli največ težav pri razvrščanju po zabojnikih prav s papirnatimi robčki, žarnicami ter tetrapaki.

Raziskava je pokazala, da 71 odstotkov sodelujočih ločeno zbira embalažo, 62 odstotkov ločeno zbira papir, steklo ločeno zbira 48 odstotkov in nekaj manj kot polovica sodelujočih ločeno zbira biološke odpadke (43 odstotkov). Vse štiri naštete vrste odpadkov hkrati pa ločuje le 16 odstotkov prebivalk in prebivalcev Slovenije.

Na najpogostejše napake, ki jih občani delajo v zvezi z (ne)ločevanjem odpadkov, opozarjajo tudi pri Snagi. Med drugim v zabojnike za embalažo še vedno odlagajo embalažo z vsebino vred, tudi s plastičnimi pokrovčki. Vso embalažo je namreč treba izprazniti, plastenkam odviti pokrovčke in jih stisniti. Enako je treba storiti v primeru, da embalaža vsebuje ostanke hrane. Papirnate brisače in robčki sodijo v zabojnik za biološke odpadke, še vedno pa jih velika večina odlaga kar v zabojnik za mešane odpadke.

Težava, ki se pogostokrat pojavi pri odlaganju smeti, so napolnjeni ali premajhni smetnjaki. Posledica tega je odlaganje vreč poleg zabojnika, rešitev pa dodatni zabojnik, ki se ga lahko naroči pri Snagi. Odlaganje odpadkov poleg zabojnikov je dovoljeno samo v primerih, ko imate izjemoma več odpadkov, in samo v vrečah, označenih s Snaginim logotipom.

Snaga opozarja, da kosovne odpadke po čiščenju garaže ali hiše ljudje največkrat odložijo poleg zabojnikov, namesto da bi jih odpeljali v zbirni center oziroma naročili njihov odvoz. V ta namen so preko celega leta po Sloveniji na določene dneve organizirani odvozi teh odpadkov. Velik problem pa predstavljajo tudi odpadki, ki končajo v straniščnih školjkah kot so na primer odpadno kuhinjsko olje, kondomi, palčke za čiščenje ušes ipd. Z metanjem odpadkov v straniščno školjko se ovira pretok, povzroči zamašitev in nepravilno delovanje črpališč, poleg tega pa je pri tem ogroženo zdravje delavcev, ki skrbijo za nemoteno delovanje sistema.

Vir: Snaga, Ekologi brez meja