Slovenija glede recikliranja odpadkov na dobri poti za dosego ciljev

Evropska komisija je v te dni objavljenem poročilu opredelila, ali za posamezne države članice obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev glede priprave komunalnih odpadkov in vse odpadne embalaže za ponovno uporabo in njihovega recikliranja do leta 2025 ter cilja glede odlaganja odpadkov na odlagališčih do leta 2035.

Na dobri poti, da dosežejo cilje za leto 2025, so poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Nizozemska, Italija in Luksemburg. "Za preostalih 18 držav članic obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile enega ali obeh ciljev za leto 2025," so izpostavili v Bruslju.

Nekatere države članice še naprej odlagajo večino svojih komunalnih odpadkov in po ocenah komisije verjetno ne bodo izpolnile cilja glede odlaganja odpadkov na odlagališčih do leta 2035. V Bruslju so za te države pripravili priporočila, ki temeljijo na stalni finančni in tehnični podpori za izboljšanje uspešnosti pri ravnanju z odpadki.

Kot so dodali v komisiji, se komunalni odpadki v EU sicer vse bolj reciklirajo in vse manj odlagajo na odlagališčih, a gre pri ravnanju z njimi še vedno za enega od najkompleksnejših tokov odpadkov. "V EU se približno polovica komunalnih odpadkov reciklira ali kompostira, 23 odstotkov pa se jih odloži na odlagališčih. Količina ustvarjene odpadne embalaže se stalno povečuje," so izpostavili.

V nekaterih državah bo potrebnega še veliko dela za izpolnitev ciljev iz zakonodaje EU, potrebnih pa je tudi več reform, so navedli. Te se morajo nanašati zlasti za zagotovitev obdelave bioloških odpadkov, ki predstavljajo tretjino komunalnih odpadkov, ločeno zbiranje odpadkov, kar je osnovni pogoj za recikliranje, in izboljšanje kakovosti podatkov. "Večina držav EU je sicer izvedla oziroma je v postopku uvajanja reform na področju odpadkov, da bi zvišali stopnje recikliranja. Nekatere od teh reform bi morale prinesti rezultate v prihodnjih letih," so dodali.

Na učinkovitost so po ugotovitvah Bruslja vplivali tudi zunanji dejavniki, med drugim pandemija covida-19, zaradi katere se je ločeno zbiranje v nekaterih državah zmanjšalo ali zaustavilo. Na dejavnosti recikliranja negativno vpliva tudi energetska draginja.