Število prižganih nagrobnih sveč vendarle upada

31. 10. 2018 | Besedilo: K. Ž./STA | Fotografije: dokumentacija Dela in arhiv podjetja Emma

elektronske sveče, nagrobne sveče, solarne sveče, sveče

V Sloveniji letno porabimo 16 milijonov nagrobnih sveč, kar je v povprečju osem sveč na prebivalca in nas umešča na tretje mesto na svetu. Kar je danes izraz spomina, se že naslednji dan sprevrže v velik okoljski problem. Slovenija namreč ne uspe predelati vseh odpadnih nagrobnih sveč, zato se te kopičijo pri komunalah.

Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je pri izvajalcih javne službe 950 ton neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč. Glede na trende preteklih let, sploh novembrske praznike, lahko pričakujemo, da bo do konca tega leta količina neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč narasla na 1500 ton.

Največ sveč se je po navedbah ministrstva nabralo pri izvajalcih Simbio (224 ton oz. 182 odstotkov letos zbranih količin), Snaga (127 ton oz. 164 ton letos zbranih količin) in Komunala Slovenska Bistrica (87 ton oz. 263 odstotkov letos zbranih količin). Na ministrstvu tako opozarjajo, da se "pri nekaterih izvajalcih javne službe nahajajo odpadne nagrobne sveče, ki bi morale biti prevzete že v preteklih letih".

Akcija Manj svečk za manj grobov
Fundacija Svečka tudi letos organizira humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Namen akcije je, da bi ljudje namesto pretiranega okraševanja grobov s svečami in plastičnim cvetjem sredstva raje namenili za nakup medicinskih pripomočkov ter zdravljenje bolnih. Akcija bo trajala do 1. novembra.
V času trajanja akcije bo mogoče denar, ki bi ga sicer namenili za sveče in umetne rože, nameniti v dobrodelne namene, in sicer s poslanim SMS na številko 1919 s ključno besedo SVECKA ali SVECKA5. S prvo ključno besedo darujete en evro, z drugo pet evrov.Prispevati bo mogoče tudi na posebnih stojnicah, ki bodo postavljene v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Zagorju ob Savi, Trbovljah, Hrastniku, Novem mestu, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Grosupljem, Domžalah, Logatcu, Velenju, Šmartnem ob Paki in Savi.
V zameno za prostovoljni dar bodo darovalci prejeli zastavico sočutja, s katero se bodo lahko na okolju prijazen način poklonili spominu na preminule.

Razlogov za katastrofalno stanje je več. V Sloveniji delujejo štiri družbe, ki skrbijo za odvoz odpadnih sveč - Prons, Sveko, Interseroh in Zeos. V skladu z državno uredbo bi ministrstvo za okolje in prostor moralo objaviti deleže, v katerih mora vsaka od omenjenih družb odpeljati sveče od posamičnih izvajalcev javnih služb. "Ministrstvo tega do sedaj enostavno še ni naredilo," je pred časom pojasnil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc.

Odpadne sveče se kopičijo predvsem na vzhodnem koncu države, potem ko je tam po lanskem požaru v predelovalnici sveč v Ljutomeru ta ostala zaprta. Tako trenutno dela le predelovalnica na Jesenicah. Nosilci izvajanja skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami se tako izogibajo izpolnjevanju svojih obveznosti, ker jim to pač predstavlja strošek, je stanje pojasnil Zupanc.

Zaloge odpadnih sveč medtem ostajajo na dvoriščih komunalnih podjetij. Tam predstavljajo veliko ekološko tveganje. V primeru požara bi se v zrak sprožale številne strupene snovi, problem je tudi parafin, ki se je letos poleti ob vročih temperaturah topil in tekel po improviziranih skladiščnih površinah, ki marsikje niso ustrezno urejene, in pronical v tla.

Po mesecih pozivov je ministrstvo za okolje in prostor le prisluhnilo opozorilom in se odločilo za interventni odvoz nakopičenih sveč, skupaj z odvozom še neprevzete odpadne embalaže. Odvoz naj bi uredil predlagani zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je bil do petka v javni obravnavi, DZ pa naj bi ga potrdil na decembrski redni seji.

Predlog zakona predvideva, da bo država stroške interventnega odvoza začasno prevzela na svoja ramena, nato pa naj bi država od družb oz. nosilcev skupnih načrtov izterjala vračilo stroškov. Ministrstvo strošek za prevzem pri izvajalcih javne službe in obdelave odpadnih nagrobnih sveč ocenjuje na 320.000 evrov. Minister za okolje in prostor Jure Leben je pred približno dvema tednoma povedal, da bi odpadke na podlagi interventnega zakona lahko začeli odvažati februarja, stanje pa so odločeni urediti tudi dolgoročno.

Solarna sveča za svoje delovanje potrebuje vsaj štiri ure svetlobe dnevno.Vse več ljudi se odloča za alternative

Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji letno prižgali okoli 24 milijonov sveč, sedaj le še okoli 16 milijonov. Ob krepitvi zavedanja o okoljski obremenitvi, ki jo predstavljajo odpadne sveče, se namreč vse več ljudi odloča za alternative. Tako različni pobudniki ljudi spodbujajo, da namesto nakupa sveče denar darujejo za humanitarne namene, na grobove pa postavijo okolju bolj prijazne sveče, kot so elektronske in takšne s steklenim ohišjem. Solarna sveča, ki deluje na sončno energijo, denimo gori najdlje, po zagotovilih proizvajalca tudi do 1000 ur oziroma tri leta. V enem od slovenskih podjetij, ki se ukvarja s proizvodnjo ekoloških elektronskih in solarnih sveč, so izračunali, da bi morali na leto kupiti približno 52 klasičnih voščenih sveč, v kolikor bi želeli, da bi na grobu vsak dan gorela ena. V treh letih, kolikor gori ena solarna sveča, bi jih torej kupili približno 156. Ob predpostavki, da klasična sveča stane približno en evro, solarna pa od 10 do 14 evrov, je strošek neprimerljiv. Upoštevati pa je potrebno tudi okoljsko obremenitev in številne druge prednosti elektronskih in solarnih sveč - z njimi se denimo ne moremo opeči, ne proizvajajo dima, so odporne na vremenske vplive ter okolju prijazne in ekonomične.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE