Teden zmanjševanja odpadkov tokrat v znamenju embalaže

Evropski teden zmanjševanja odpadkov je akcija, katere cilj je okoljskoozaveščanje in spodbujanje k sodelovanju pri zmanjševanju količine odpadkov. Od leta 2009 jo organizira Evropska komisija s podporo programa Life+.

V okviru akcije vsako leto nastajajo pobude za nove načine promocije zmanjševanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in recikliranja materialov. Vsako leto se tudi osredotoča na drugo temo: lani je bila to dematerializacija oz. naredi več z manj, pred dvema letoma zavržena hrana in pred tremi leti ponovna uporaba.

Letošnji teden zmanjševanja odpadkov se bo osredotočil na zmanjševanje odpadne embalaže. Zakaj? Ker je kljub svoji uporabnosti povezana s številnimi vprašanji, kot denimo veliko porabo virov in onesnaževanjem okolja, pojasnjujejo organizatorji na svojih spletnih straneh.

Po izračunih Evropske komisije vsak Evropejec letno zavrže v povprečju 156,92 kilograma odpadne embalaže, od katere se je številni mogoče izogniti. To količino je treba zmanjšati, so odločni organizatorji akcije.

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS lani nastalo 275.259 ton odpadne embalaže, kar predstavlja 30 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. V zadnjih letih se njena količina povečuje - številka za lani je za skoraj tretjino višja kot za leto 2013.

V proizvodnih in storitvenih dejavnostih je lani nastalo 164.309 ton oz. 60 odstotkov vse odpadne embalaže, v gospodinjstvih pa preostalih 110.950 ton. To pomeni v povprečju 133 kilogramov na prebivalca Slovenije.

Med odpadno embalažo, ki je nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je prevladovala papirna in kartonska embalaža (42 odstotkov), med tisto, ki je nastala v gospodinjstvih, pa mešana embalaža, ne glede na vrsto materiala (61 odstotkov).

V okviru javnega odvoza je bilo v letu 2015 v Sloveniji zbranih 121.771 ton odpadne embalaže, to je šest odstotkov več kot v letu 2013. Največ so je zbrali v osrednjeslovenski statistični regiji (68 kg/prebivalca), sledili sta gorenjska (66 kg/prebivalca) in posavska statistična regija (60 kg/prebivalca), najmanj pa so je zbrali v zasavski statistični regiji.

Določena količina odpadne embalaže se zbere tudi zunaj javnega odvoza; gre za specialne zbiralce oz. obdelovalce odpadkov. Ti so v letu 2015 zbrali 125.214 ton odpadne embalaže, 39 odstotkov več kot v letu 2013.

Nekaj odpadne embalaže se še vedno najde tudi med mešanimi komunalnimi odpadki in ta se potem namesto v predelavo pošlje v druge postopke odstranjevanja, še ugotavljajo statistiki, kjer opozarjajo, da sta nujni ponovna uporaba in reciklaža odpadne embalaže. Te se je lani v Sloveniji recikliralo le 30 odstotkov.

Akciji se pridružuje tudi ministrstvo za okolje in prostor, kjer menijo, da si je treba prizadevati predvsem za povečanje ozaveščenosti o vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje in spremeniti sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga.

Občina Vrhnika, ki se je leta 2014 kot prva slovenska občina pridružila evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do življenja brez odpadkov, pa je ob tej priložnosti v preddverju velike dvorane DZ postavila razstavo, ki prikazuje, da odpadki niso nujno nekaj umazanega, temveč so lahko tudi še kako uporabna surovina. Ogledati si jo je mogoče do petka v uradnem času od 9. do 15. ure.