Vsak Slovenec lani v povprečju proizvedel 489 kilogramov odpadkov

V Sloveniji je leta 2020 nastalo 7,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za skoraj devet odstotkov manj kot leto prej. Gradbeni odpadki so kljub zmanjšanju glede na leto 2019 za 11 odstotkov še vedno s 4,5 milijona tonami predstavljali 59 odstotkov vseh nastalih odpadkov, je danes sporočil državni statistični urad. Sledili so komunalni odpadki s 13-odstotnim in odpadki iz termičnih procesov z 12-odstotnim deležem.

Komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih, je bilo sicer na letni ravni za dva odstotka več. Povečale so se tudi količine odpadkov iz zdravstva, in sicer za pet odstotkov. Odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, je bilo za 37 odstotkov več.

Lani za skoraj devet odstotkov manj odpadkov

Prebivalec Slovenije je leta 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, v povprečju proizvedel 489 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 21 kilogramov manj kot predlani. Največ komunalnih odpadkov (642 kilogramov na prebivalca) je nastalo v savinjski statistični regiji, sledili sta ji osrednjeslovenska s 553 in goriška s 502 kilogramoma na prebivalca. Najmanj komunalnih odpadkov je nastalo v koroški statistični regiji, in sicer 317 kilogramov na prebivalca.

Prebivalec Slovenije je leta 2020 v povprečju proizvedel 489 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 21 kilogramov manj kot predlani.

Od celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih lani v Sloveniji, jih je bilo malo več kot 741.000 ton ali 72,2 odstotka zbranih ločeno. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je bilo v največjem deležu v savinjski statistični regiji (81 odstotkov), najmanj komunalnih odpadkov pa so ločeno zbrali v obalno-kraški statistični regiji (57 odstotkov).

V gospodarstvu so se količine odpadkov medtem leta 2020 glede na leto prej zmanjšale za štiri odstotke v proizvodnih in za 13 odstotkov v storitvenih dejavnostih. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih je bilo odpadkov za 66 odstotkov manj, v dejavnosti izobraževanja 25 odstotkov manj, v dejavnosti promet in skladiščenje 23 odstotkov in v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil za 11 odstotkov manj.

Več odpadkov je medtem nastalo v dejavnosti poslovanje z nepremičninami ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, v obeh primerih na račun gradbenih odpadkov.

Največ komunalnih odpadkov je nastalo v savinjski statistični regiji, sledili sta ji osrednjeslovenska in goriška regija.

Nevarni odpadki so s 138.000 tonami predstavljali skoraj dva odstotka vseh odpadkov, nastalih v Sloveniji. Lani so se zmanjšale tudi količine teh odpadkov, in sicer za pet odstotkov glede na 2019. Največ nevarnih odpadkov je nastalo iz organskih kemijskih procesov in termičnih procesov (v vsakem po 17 odstotkov) ter iz izrabljenih motornih vozil, baterij in akumulatorjev (16 odstotkov).

Predelanih manj odpadkov kot leto prej

V Sloveniji je bilo lani s končnimi postopki predelave predelanih 6,8 milijona ton odpadkov, kar je devet odstotkov manj kot leta 2019. Za 10 odstotkov so se zmanjšale količine odpadkov, ki so se uporabile za zasipanje, in za sedem odstotkov količine odpadkov, ki so bile reciklirane.

Lani so reciklirali največ mineralnih odpadkov (55 odstotkov), sledili so kovinski odpadki (20 odstotkov), odpadki iz papirja in kartona (osem odstotkov), živalski in rastlinski odpadki (sedem odstotkov) ter odpadki iz lesa (dva odstotka).

Več odpadkov pa je bilo odloženih. Medtem ko je bilo odstranjenih približno 386.000 ton odpadkov, kar je skoraj enaka količina kot prejšnje leto, je bilo odloženih pet odstotkov več odpadkov. 89 odstotkov teh odpadkov je bilo odloženih na komunalnih odlagališčih odpadkov, devet odstotkov na industrijskih in dva odstotka na odlagališču za nevarne odpadke.

Med odloženimi odpadki so prevladovale mešane frakcije komunalnih odpadkov in ostanki po mehansko-biološki obdelavi odpadkov (skupaj 57 odstotkov), sledili so gradbeni odpadki (20 odstotkov) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (devet odstotkov).

Uvoz odpadkov v Slovenijo se je lani zmanjšal za osem odstotkov, izvoz pa je bil manjši za 0,6 odstotka. Največ odpadkov je Slovenija izvozila v države EU (89 odstotkov), od tega v sosednje države 75 odstotkov. Izmed držav, ki niso članice EU, je Slovenija največ odpadkov izvozila v Turčijo.

Skoraj tri četrtine količin odpadkov uvozi iz sosednjih držav, tem sta lani sledili Nemčija in Češka. Iz držav nečlanic EU Slovenija največ odpadkov uvozi iz Bosne in Hercegovine in Srbije.

Tudi lani je Slovenija uvozila in izvozila največ kovinskih odpadkov (skoraj polovica uvoženih in več kot tretjina izvoženih) ter odpadkov iz papirja (skupaj več kot 13 odstotkov uvoženih in prav toliko izvoženih).