Toplotna izolacija fasade nam dolgoročno prinaša vrsto koristi, zato je naložba in ne le strošek. Z izvedbo nove fasade namreč vzdržujemo ekonomsko vrednost nepremičnine in preprečujemo njeno propadanje. Z izoliranjem fasade povečamo tudi bivalno ugodje v stavbi, zmanjšamo možnost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave razmere bivanja in zmanjšamo strošek ogrevanja stavbe. Če živimo v neizolirani stavbi, so ti stroški na letni ravni lahko zelo veliki.

Debelejša izolacija se hitro povrne

Optimalna debelina izolacije je z ekonomskega vidika odvisna od tega, s katerim energentom ogrevamo stavbo. Dražje kot se ogrevamo, bolj se nam splača vgraditi večje debeline. Če za ogrevanje bivalne hiše uporabljamo kurilno olje in pri tem upoštevamo, da ima fasada življenjsko dobo le 25 let, znaša ekonomsko optimalna debelina običajnega belega fasadnega stiropora 25 cm.

V kolikšnem času se nam naložba povrne, če se odločimo za večjo debelino izolacije? Razlika v ceni med izdelavo fasade s pet- in desetcentimetrsko toplotno izolacijo je zgolj v ceni toplotne izolacije. Cena dela, zaključnih slojev in postavitve delovnega odra je ne glede na debelino enaka. Enkrat večja debelina izolacije investicijo podraži le za nekaj več kot desetino.

Pri ogrevanju s kurilnim oljem je računski prihranek pri desetih centimetrih, v primerjavi s pol tanjšim slojem nekaj več kot 1,8 evra na kvadratni meter, pri 15-centimetrskem sloju pa nekaj več kot 2,7 evra. Pri debelini 25 centimetrov znaša prihranek nekaj več kot 3,3 evra na kvadratni meter.

Doba povrnitve investicije v večjo debelino grafitnega stiropora je prikazana v spodnji tabeli.

Iz izračuna je razvidno, da se izvedba večjih debelin izolacije finančno zelo hitro povrne, zato je smotrno vgrajevati debelejšo toplotno izolacijo. Razlika v času povrnitve investicije je pri tanjšem ali debelejšem stiroporu sorazmerno majhna, po tem obdobju pa je prihranek pri debelejšem znatno večji. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo rast cen energentov. V zadnjih dvajsetih letih se je cena kurilnega olja vsakih deset let povečala za okoli sto odstotkov, rast plač pa je občutno zaostajala. Tudi gibanje cen drugih energentov je bilo večinoma v podobnih okvirjih.

Pri načrtovanju toplotnega ovoja fasade je za zagotavljanje primernih bivanjskih razmer pomemben tudi širši pogled in iskanje celovitih rešitev z vsemi drugimi sistemi. Zavedati se moramo, da nam bo fasada služila vsaj naslednjih 25 let, zato moramo izbrati posamezne komponente sistema tako, da delujejo kot usklajena celota. Pri tem bodimo pozorni tudi na standarde, ki jih proizvajalci fasad ponujajo na evropskem trgu. Toplotnoizolacijski sistem naj ima evropsko tehnično oceno (ETA), saj je to tudi eden od pogojev, ki jih za pridobitev subvencije predpisuje EKO sklad.