Fotovoltaika: (pre)hitre rasti ni bilo mogoče zajeziti

Letos bi tako potrebovali dodatnih 6,5 milijona evrov za podpore, kar pa 2000 delovnih mest in dodana vrednost te panoge prav gotovo odtehtata, poudarjajo na Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI). Pri tem spomnijo na decembra lani uveljavljeno spremenjeno uredbe o podporah električni energiji iz obnovljivih virov. Z uredbo so se namreč odkupne cene znižale za 24 odstotkov, kar je povzročilo škodo celotni fotovoltaični industriji v Sloveniji. Odločitev vlade je po mnenju združenja uničila tudi večino od 2100 delovnih mest, kolikor jih je ustvarila fotovoltaična panoga v zadnjih treh letih.

Trenutno na področju izgradnje sončnih elektrarn vlada popolno mrtvilo, saj je vlada z uredbo tako znižala odkupne cene, da se tudi tistim najbolj pogumnim investitorjem naložba ne povrne več v sprejemljivem času, poudarjajo na združenju. Odkupne cene so zdaj nastavljene tako, da se vsak mesec znižajo za dva odstotka, po drugi strani pa se letos prvič srečujemo z rastjo cen solarnih celic in panelov, kar draži cene sončnih elektrarn. Slovenija je sicer še zelo daleč od izpolnitev okoljskih zavez, ki naj bi jih dosegla do leta 2020; na področju obnovljivih virov so načrti preseženi le na področju sončnih elektrarn, na vseh drugih področjih pa se zatika.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor sicer pripravlja spremembe energetskega zakona, po katerem na bi podpore za obnovljive vire uredili povsem na novo. Na združenju menijo, da je predlog ministrstva slabši od obstoječega sistema, saj je precej nedorečen, poleg tega omogoča nekritično favoriziranje posameznih obnovljivih virov.

Za spodbujanje naložb v obnovljive vire bo zagotoviti še veliko dodatnih sredstev, zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo še kar nekaj dvigov prispevkov za obnovljive vire, pravijo na združenju. Omenjeni prispevek je sicer od marca višji, vendar za to niso krive sončne elektrarne, poudarjajo na združenju: »Dviga prispevka ni povzročila samo hitra rast gradnje sončnih elektrarn v zadnjih treh letih, ampak smo hitro rast beležili tudi na področju gradnje elektrarn na bioplin, elektrarn na lesno biomaso ter naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije na fosilna goriva.«

Priznavajo pa, da je gradnja sončnih elektrarn v Sloveniji v zadnjih dveh letih postala prehitra - po nekaterih podatkih je bilo samo lani postavljenih za približno 120 megavatov novih elektrarn: »Razlog za tako hitro rast je bil v neustrezni metodologiji izračunavanja referenčnih stroškov, ki so podlaga za izračunavanje odkupnih cen, in ne v generalno previsokih odkupnih cenah.« Kot so še pojasnili, so na pristojnem ministrstvu samo zniževali odkupne cene, niso pa upoštevali njihovih predlogov za spremembo metodologije, zato prehitre rasti ni bilo mogoče zajeziti.