Gradbena priloga: Dopolnitev z zalogovnikom toplote in TČ za gretje sanitarne vode

Nekaj ur po prenehanju kurjenja se namreč voda v bojlerju povsem ohladi in tudi posegi različnih mojstrov niso pomagali, da bi odpravili neustrezno ogrevanje sanitarne vode. Zato jo vse leto ogrevajo z električnim uporovnim bojlerjem. Ta precej prispeva k visokemu mesečnemu strošku za električno energijo, ki ga želijo znižati. Razmišljajo o rekonstrukciji sistema z vgradnjo solarnega sistema za ogrevanje sanitarne vode ali toplotne črpalke. Navajajo tudi, da nimajo mož­nosti za izkoriščanje toplote podtalnice in da ne bi želeli vkopavati cevi za izkoriščanje toplote iz zemlje.

Obstoječe stanje

Ogrevalni sistem s kotlom na lesno biomaso je glede na situacijo dobro zastavljen. Polena so najcenejši energent, še posebno ob dejstvu, da imajo Suhadolnikovi lasten gozd. So tudi do okolja prijazna in ne povzročajo povišanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Kotel še ni prestar, in če so polena primerno suha ter način kurjenja pravilen, tudi ne povzročajo občutnega lokalnega onesnaženja (v splošnem je pri lesni biomasi problematičen predvsem izpust trdnih delcev PM 2,5 in PM10) v primestnem, redko naseljenem območju blizu gozda.

Najvišji izkoristek kotla z zalogovnikom toplote

Za izboljšanje delovanja kotla na polena in celotnega ogrevalnega sistema priporočam vgradnjo zalogovnika toplote. Zalogovnik toplote v obliki toplotno izolirane posode omogoča delovanje kotla na polena z najvišjim izkoristkom, saj prevzame vso toploto, ki nastane pri zgorevanju drv pri optimalnem razmerniku zraka. V obstoječem sistemu brez zalogovnika toplote regulacija ogrevalnega sistema prilagaja dovod zraka v zgorevalni prostor kotla glede na potrebe po topli vodi v radiatorjih. Ko se potrebe po toploti zmanjšajo, loputa duši gorenje naloženih polen, kar pa pomeni tudi zmanjšanje izkoristka zgorevanja, saj ta zunaj idealnega razmernika zraka slabši. Primerno dimenzioniran zalogovnik toplote lahko prevzame vso toploto, ki nastane pri idealnem zgorevanju enega »nalaganja« polen v kurišče, in jo potem brez posledic za izkoristek ogrevalnega sistema razdeli po radiatorjih glede na potrebe posameznih prostorov po toploti.

Za optimalno vključitev v ogrevalni sistem mora biti zalogovnik torej pravilno dimenzioniran. Če je prevelik, potrebuje voda v njem predolg čas, da ga segreje, ali pa ga kotel sploh ne more segreti na primerno temperaturo. Če je zalogovnik premajhen (kar je v praksi pogost primer), ne more prevzeti vse presežne toplote, ki jo proizvede kotel, in je spet treba omejiti zgorevanje in nižati izkoristek. Lahko pa se tudi zgodi, da ne shrani dovolj toplote za celodnevno ogrevanje prostorov in je zato treba večkrat nalagati polena, kot bi jih bilo treba pri ustrezno velikem zalogovniku.

Za obravnavano hišo na podlagi ocene o rabi energije svetujem vgradnjo zalogovnika toplote volumna 1500 do 2000 litrov, ki bo večji del ogrevalne sezone zadoščal za optimalno delovanje ogrevalnega sistema, izboljšal izkoristek kotla, preprečil motnje v zgorevanju, preprečil čezmerno emisijo ne zgolj prašnih delcev, ampak tudi dušikovih in žveplovih oksidov in podprl kotel pri ogrevanju prostorov tudi v izjemnem mrazu, tako da uporaba kurilnega olja več ne bo potrebna.

Instalacija je razmeroma preprosta – kotel naj neposredno ogreva zalogovnik toplote, radiatorji pa naj se napajajo iz zalogovnika (razen pri hladnem kotlu ob vsakokratnem začetku kurjenja, ko naj bo omogočen termostatski preklop toka ogrevalne vode iz kotla neposredno v radiatorje zaradi hitrejšega začetka ogrevanja prostorov). Na vseh radiatorjih so že nameščeni termostatski ventili, tako da pri lokalni regulaciji temperature v prostorih niso potrebni dodatni ukrepi, je pa smiselno centralno regulacijo, ki je nameščena v največjem prostoru v hiši, uporab­ljati zgolj za vklop in izklop sistema, da ne bi bilo konflikta med lokalno in centralno regulacijo temperature.

Sanacija obstoječega sistema za ogrevanje sanitarne vode

Pri težavah z ogrevanjem sanitarne vode je mogočih več rešitev. Najslabša je nadaljnje ogrevanje sanitarne vode na najdražji način v električnem bojlerju. Boljša rešitev je ureditev delovanja obstoječega ogrevalnega sistema tako, da bo ogreval sanitarno vodo neodvisno od ogrevanja prostorov. Predstav­ljena situacija daje slutiti, da je tok ogrete vode ves čas speljan skozi bojler za toplo sanitarno vodo in se sanitarna voda ogreva in hladi enako, kakor se ogreva in hladi voda v radiatorjih. Gre za projektantsko ali inštalatersko napako, ki bi jo dober mojster strojnih inštalacij lahko saniral. Ker po navedbah stanovalcev kljub več poskusom to še ni uspelo, je lahko težava tudi v prekompleksnem ogrevalnem sistemu oz. v regulaciji oz. sinhronizaciji kotlov. Če se bodo lastniki odločili za sanacijo obstoječega sistema za toplo sanitarno vodo, priporočam, da se preprojektira celoten ogrevalni sistem s kotlom na polena (oljni kotel naj se odstrani ali ohrani za »mrzlo« rezervo) s hranilnikom toplote in bojlerjem, ki pa mora biti povezan neposredno s kotlom (ne prek hranilnika toplote), da bo mogoče ogrevanje tople vode tudi takrat, ko ne bo treba ogrevati prostorov.

Toplotna črpalka zrak/voda

Rešitev, ki jo priporočam, je nakup sanitarne toplotne črpalke zrak/voda. Toplotna črpalka je udoben, do okolja prijazen sistem (pri delovanju uporablja več kot 75 odstotkov obnovljivih virov energije) za stroškovno učinkovito ogrevanje sanitarne vode. Tudi v Sloveniji imamo odlične proizvajalce z napravami, ki dosegajo visoko grelno število – vse do 3,85. Če se bodo lastniki odločili za to možnost, naj obstoječi bojler odstranijo in v cevovod tople sanitarne vode vgradijo 300-litrski bojler s toplotno črpalko – brez povezave z obstoječim kotlom na polena ali z njo. V prvem primeru bo sanitarno vodo vse leto ogrevala toplotna črpalka in se bodo lastniki lahko v celoti odrekli kurilnemu olju in kurjenju polen poleti, v drugem primeru se bo sanitarna voda med ogrevalno sezono še vedno ogrevala s poleni, poleti pa s toplot­no črpalko. Sanitarno toplotno črpalko naj namestijo v dovolj velik kletni prostor, ki ga bo pri ogrevanju sanitarne vode ohlajala, kar je dobrodošlo predvsem poleti ali v prostorih, ki so namenjeni za shranjevanje ozimnice.

V splošnem so naložbe v sanitarno toplotno črpalko ekonomsko zelo učinkovite s kratko vračilno dobo, še posebno če z njimi nadomeščamo fosilne energente. Tudi v primeru hiše na Ptuju bo ekonomika dobra kljub dejstvu, da že zdaj uporabljajo najcenejši energent (glej H. Gjerkeš: Stroškovno učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje, Deloindom, 30. marec 2016), saj je treba pri izračunu upoštevati investicijo v sanacijo obstoječega sistema na polena, da bi ustrezno ogreval tudi sanitarno vodo, stroške za kurilno olje, ki jih v tem primeru ne bo več, in bistveno zmanjšane stroške za električno energijo. Tudi druge rešitve, kot je uporaba sončnih kolektorjev za podporo ogrevanja sanitarne vode ali toplotne črpalke za ogrevanje prostorov, s trajnostnega vidika v splošnem seveda zelo priporočam, vendar bo v konkretnem primeru z upoštevanjem priporočil sistem za ogrevanje prostorov in sanitarne vode že uporabljal poceni energent z visokim deležem (lokalnih) obnovljivih virov energije in visoko stopnjo udobja za stanovalce ob optimalni ekonomski učinkovitosti.