Iz enega kotla toplota za vse

Ko so županu Preddvora Miranu Zadnikarju leta 1995 predstavili možnost daljinskega ogrevanja kraja z lesno biomaso, je sicer ni zavrnil, a je bil do nje zelo skeptičen, saj v Sloveniji takrat še ni bilo izkušenj s takšnimi sistemi. Po ogledu podobnih sistemov v Avstriji pa ga je zamisel o sodobnem, avtomatiziranem sistemu ogrevanja, vodenem z računalniki, pritegnila. V občini s 3500 prebivalci, ki živijo v 14 naseljih, zdaj sistem daljinskega ogrevanja pokriva naselje Preddvor in dom starejših občanov v slab kilometer oddaljenih Potočah, možnosti za priključitev novih porabnikov pa je še dovolj.

Nov kotel na lesne sekance so sprva nameravali postaviti v obstoječi Jelovičini kotlarni, kjer je že stal zastarel kotel na lesne ostanke, ki ga je podjetje uporabljalo za lastne potrebe. Zaradi nerešenih lastniških odnosov (denacionalizacija) in občasno manjšega interesa podjetja pa dogovora niso mogli skleniti, zato je preddvorska kotlarna dobila svoje mesto v neposredni bližini Jelovičinega obrata. V kotlarni se greje voda in se po omrežju prečrpava do stanovanjskih hiš ter javnih objektov, oddaja toploto v ogrevalne naprave in se vrača ohlajena. Vsak objekt ima toplotno postajo, ki skrbi, da se toplota prenaša s toplovoda na sekundarni del v hiši. Lastnikom hiš, priključenih na sistem daljinskega ogrevanja, se ni treba ukvarjati z vzdrževanjem kotla in čiščenjem dimnika, kotlovnice sploh ne potrebujejo, saj ne potrebujejo rezervoarja za gorivo, toplotna postaja pa je bistveno manjša od kotla in lahko stoji tudi v omari. Lastnik objekta potrebuje le zalogovnik za toplo sanitarno vodo, razloži Miran Zadnikar in doda, da toplotne postaje vseh uporabnikov omrežja nadzorujejo prek nadzornega centra.

Sistem je še premalo izkoriščen

Sprva je toploto oziroma energijo iz pre­d­dvorske kotlarne na lesno biomaso jemala tudi Jelovica za svoje sušilnice in proizvodne hale v neposredni bližini kotlarne. Ko je pozneje spremenila svoj program, zaprla žago in sušilnico, se je odklopila tudi z daljinskega sistema, zato je zdaj ena od glavnih težav (ne pa tudi edina, o čemer pišemo v nadaljevanju) preddvorske kotlarne premajhna izkoriščenost, pravi Miran Zadnikar.

V njej stojita kotel na sekance z močjo 2,5 MW in star kotel na kurilno olje z močjo 4,5 MW. Na leto v povprečju prodajo približno 4200 MWh toplote za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, pridobljene pretežno iz biomase, saj oljni kotel vklopijo zgolj za premostitev, kadar na biomasnem potekajo vzdrževalna in servisna dela. Sama proizvodnja toplote je v povprečju še za 20 do 30 odstotkov večja, pravi Janko Maček, direktor Energetike Preddvor, podjetja v stoodstotni lasti občine, ki upravlja sistem daljinskega ogrevanja. Kotla sta glede na trenutne potrebe po toploti predimenzionirana, zato bo treba po županovih besedah v prihodnjih petih do desetih letih poseči po kakšni alternativi, oljni kotel pa zamenjati s sodobnejšim, do okolja bolj prijaznim.

Proizvodnja in poraba toplote nihata

Kotlarna deluje tako rekoč 365 dni na leto, saj proizvaja tudi toploto za ogrevanje sanitarne vode vse leto. Poleti je odjem bistveno manjši oziroma minimalen, kar je tudi razlog za veliko nihanje proizvodnje in prodaje toplote v posameznih časovnih obdobjih. Biomas­ni kotel je po Mačkovih besedah normalno obremenjen le prve tri in zadnje tri mesece v letu, medtem ko je proizvodnja v preostalih mesecih minimalna. Stroški vzdrževanja neizkoriščenih zmogljivosti kotlarne pa so izredno veliki.

Da bi sistem deloval čim bolj učinkovito, občina med drugim pripravlja spremembe prostorskih načrtov, na podlagi katerih bodo pridobili zazidljive površine za poslovne dejavnosti, dva hotela, apartmajsko naselje ali poslovni center. Jelovica, ki ima v Preddvoru sedež proizvodnje montažnih hiš, naj bi se znova priključila na toplovodno omrežje in zaprla svojo kotlarno z zastarelim kotlom, poleg tega namerava v bližini graditi naselje montažnih hiš. Vsi našteti objekti bi se lahko priključili na daljinski sistem, pravi Janko Maček.

Možnosti za priključitev novih porabnikov je dovolj

Dejstvo je namreč, da sistem daljinskega ogrevanja doseže svoj namen šele, ko je nanj priključenih dovolj porabnikov. Teh pa je lahko premalo, če se sistem daljinskega ogrevanja gradi v naselju, kjer hiše že imajo lastne kotle oziroma peči. Tudi v Preddvoru je sprva kazalo, da bo porabnikov premalo, pravzaprav je kazalo, da se sploh nihče ne bo priklopil na sistem, pove Zadnikar. Veliko občanov je namreč ravno v tistem času prenovilo svoje ogrevalne sisteme ali pa so to nameravali storiti, poleg tega se niso strinjali z umestitvijo nove kotlarne ob obratu Jelovice, v neposredni bližini hiš.

Občina je najprej poskrbela za ozaveščanje občanov o prednostih ogrevanja na biomaso, ko je projekt stekel, pa gospodinjstvom zagotovila brezplačne toplotne postaje. Lastniki hiš so morali poskrbeti le za prilagoditev svojega sistema z nakupom bojlerja za toplo sanitarno vodo, njihov strošek je bil tudi sam priklop. Od obstoječih hiš v naselju Preddvor jih je le še nekaj, katerih lastniki se v teh letih niso odločili za vključitev v omrežje, medtem ko lastniki novogradenj izkoristijo to možnost. V zadnjih dveh letih so v Preddvoru zgradili objekt s 25 stanovanji in poslovnimi prostori oziroma trgovino v pritličju, ki se je v celoti priključil na daljinski sistem, prav tako zdravstveni dom, na priklop čakajo tudi trije dvojčki, pove Zadnikar.

Dim in saje povzročajo preglavice

Hiša Jožice Pavc je bila med prvimi, ki se je priključila na daljinski sistem ogrevanja na biomaso v Preddvoru. Do takrat so se ogrevali na kurilno olje. Daljinsko ogrevanje je po njenih besedah udobno, saj jim ni treba več skrbeti za vzdrževanje kurilnih naprav, prav tako jim ni treba več plačevati dimnikarskih storitev. Če se pojavi kakšna napaka na toplot­ni postaji oziroma ogrevanje ne deluje tako, kakor bi moralo, težavo odpravijo vzdrževalci pogodbenega podjetja El-tec Mulej, ki za sistem skrbi prek nadzornega centra. Račun za ogrevanje je zdaj malce nižji, pravi, še nižji pa bo, ko bodo v hiši zamenjali stare radiatorje, ki so zdaj predimenzionirani. Miran Zadnikar bolj podrobno spremlja rabo energije za ogrevanje, saj poleg hiše ogreva tudi poslovne prostore, za kar je pred priključitvijo na daljinski sistem porabil približno 6000 litrov kurilnega olja na leto. Prvo leto je za ogrevanje na biomaso plačal približno 30 odstotkov manj kot leto poprej, ko je objekte še ogreval na olje. Ko je bila cena kurilnega olja na najnižji ravni, prihranka ni bilo, ogrevanje na biomaso je bilo v tistem letu skoraj 15 odstotkov dražje, pravi, lani pa je bil prihranek spet približno 30-odstoten.

Župan pove, da je projekt daljinskega ogrevanja v Preddvoru že od začetka spremljalo nemalo težav, tudi tožbe občanov, ki so nasprotovali izvedbi projekta. Večino težav so rešili, v začetku prihodnjega leta, ko naj bi občina vendarle prodala svoj stoodstotni delež v podjetju Energetika Preddvor, pa se bo verjetno začela reševati še zadnja, a najbolj pereča težava zaradi prenizkega dimnika kotlarne. Občani, ki živijo v njeni neposredni bližini, v naselju Francarija, se namreč že vrsto let pritožujejo zaradi dima, ki se vali naravnost v njihove hiše, pa tudi zaradi saj in pepela, ki prekriva njihove terase, balkone in vrtove. Zakonca Krišelj občino tudi tožita zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine, Energetiko Preddvor pa zaradi neustrezno postavljenega in prenizkega dimnika.

Devet metrov višji dimnik bi rešil težave

Anica Krišelj pravi, da se dim iz dimnika, ki je od njene hiše oddaljen približno 50 metrov, vali naravnost k njim. Poudari, da ne nasprotuje ogrevanju na biomaso, ampak zgolj objektu, ki po njenem mnenju stoji na neprimerni lokaciji, in njegovemu vplivu na bližnjo okolico. Osnovna napaka po njenih besedah izhaja že iz presoje vplivov na okolje, kjer je zapisano, da je naselje Francarija dvignjeno nad kotlarno za tri do štiri metre, v resnici pa je dvignjeno 13,88 metra, kar sogovornica dokazuje s strokovnimi merit­vami. Dvajset metrov visoki dimnik tako sega do višine etaže najbližjih hiš, ki stojijo na bregu v neposredni bližini kotlarne. Težave bi rešil devet metrov višji dimnik, pravi Krišljeva, ki pričakuje, da bodo z občino vendarle našli skupni jezik. Z njo se strinja tudi župan, ki upa, da se bodo lahko s tožnico zunajsodno poravnali. Krišljeva pravi, da je v poravnavo privolila že lani novembra na zadnji obravnavi na sodišču, od takrat pa da se ni zgodilo nič. Dvig dimnika za devet met­rov bi stal med 80.000 in 100.000 evri, vendar občina tega denarja nima, zato bo moral za to poskrbeti kupec podjetja Energetika Preddvor, s katerim bo občina po županovih besedah verjetno že v kratkem podpisala pogodbo.