Kamine delimo na toplozračne, akumulacijske in kamine z vgrajenim vodnim zbiralnikom. Toplozračni kamin ogreva prostor z izpihovanjem toplega zraka skozi ventilacijske rešetke, z navadnim kroženjem zraka ali prisilno, z ventilatorskim sistemom. Kamini z vgrajenim vodnim zbiralnikom ogrevajo vodo, s katero je nato mogoče ogrevati celot­no stanovanje. Za pasivne in nizkoenergijske hiše pa ponudniki in proizvajalci kaminov priporočajo akumulacijske kamine. Prostor ogrevajo s sevanjem oboda kamina. Zrak ne kroži, temveč se toplota prenaša na obod, kjer jo akumulacijski material absorbira in jo z zamikom oddaja v prostor. »Ker je v pasivnih hišah potreba po toploti majhna, kamini pa prostore zelo hitro in močno ogrevajo, jim moramo dodati akumulacijsko oblogo, da toploto skladiščijo in jo oddajajo počasi,« pojas­njujejo v podjetju Kamini Kočevar.

Akumulacijski vgradni kamin  ali kaminska peč

Akumulacijski vgradni kamin sestavljata kaminski vložek, ki je jedro, in obzidava iz masivnih šamotnih materialov. Poznamo pečarski šamot (ognjevarna opeka), liti šamot (material ima primesi silicijevega karbida, ki omogoča hiter prehod toplote v prostor in se segreje kmalu po začetku kurjenja) in plošče kamin bau (te so kombinacija pečarskega in litega šamota ter omogočajo hiter prehod toplote iz notranjosti oboda v prostor in akumulacijo toplote). Mogoča izbira je tudi akumulacijska kaminska peč, ki je opremljena s posebnim modulom oziroma materialom za akumulacijo toplote, gorenje pa poteka po principu od zgoraj navzdol in zagotavlja počasno zgorevanje polen.

Če želimo vgradni akumulacijski kamin, moramo njegovo postavitev načrtovati že med gradnjo. Njegovi prednosti sta klasičen videz, ki pričara romantično vzdušje, in možnost vgradnje po meri. Slabosti pa so, da zahteva prostor, vzdrževanje in servis sta zahtevnejša, investicija pa je višja kot pri kaminski peči. Kaminska peč prostor ogreva z vseh strani, pri tem ji pomaga tudi dimnik, montaža in demontaža sta preprostejši kot pri vgradnem kaminu, lažja sta tudi vzdrževanje in servis. Slabost je manjša toplotna akumulacija.

Nazivna toplotna moč

Pri pasivnih in nizkoenergijskih hišah, ki imajo majhne toplotne izgube, je pomembno, da ima kamin ali kaminska peč čim manjšo nazivno toplotno moč. »Določitev moči kamina je kompleksna in jo zato določajo proizvajalci kaminskih vložkov,« pojasnjujejo pri Kočevarju. Pri tem morajo upoštevati energijsko učinkovitost objekta, število uporabnikov, moč primarne ogrevalne naprave, način razpeljave toplega zraka itd. Če bomo tako ogrevali samo en prostor, je določitev potrebne moči preprostejša: vedeti moramo, kako velik in kako dobro izoliran je ta prostor. Glede na energijsko porabo pasivne hiše bi potrebovali kaminski vložek, ki bi imel nazivno moč okoli 2 kW. Ponudniki in proizvajalci pravijo, da se najnižja nazivna moč kaminov giblje okoli 3 kW (pri minimalni obremenitvi – manjša količina polen) in do 7 kW (pri maksimalni obremenitvi – večja količina polen), da bi se izognili pregretju prostora, pa zato kaminskemu vložku ali kaminski peči dodamo akumulacijski material. »Z akumulacijskim materialom, ki skladišči toploto in jo v prostor oddaja z zamikom, preprečimo, da bi prostore pregreli,« dodajajo v Kaminih Kočevar.

Ogrevanje celotne hiše

Tudi če bi se odločili za ogrevanje celotne pasivne hiše s kaminom, je treba postavitev vgradnega kamina načrtovati že med samo gradnjo. »Učinkovito ogrevanje s kaminom je odvisno od razporeditve prostorov. Če imate prostore združene in ni z vrati ločenih sob, potem je takšno primarno ogrevanje mogoče,« pojasnjujejo pri Kaminih Kočevar. »Peč mora biti postavljena na čim bolj centralno mesto v hiši,« so še dodali pri Pečarstvu Hrovat. Za takšno ogrevanje so primernejši kamini z vgrajenim vodnim zbiralnikom in toplozračni, pojasnjujejo pri Kaminih Kočevar. Pri Pečarstvu Horvat pa dodajajo, da so lahko kamini ali lončene peči primarni vir ogrevanja, če jih kombiniramo s sončnimi kolektorji ali sanitarno toplotno črpalko, ki zagotovita pripravo tople sanitarne vode.

Lasten dovod zraka in zrakotesnost

Sodobni kamini morajo imeti lasten dovod zunanjega zraka. Tisti, ki jih vgrajujemo v pasivne hiše, pa še certifikat o zrakotesnosti. Ponudniki in proizvajalci kaminov vztrajajo, da je zrakotesnost kaminov pomembna tudi zaradi prezračevalnih sistemov, s katerimi so opremljene pasivne hiše, a Peter Novak iz podjetja Agregat, kjer se ukvarjajo s prezračevalnimi sistemi, to zanika. »Prezračevalni sistem dovaja in odvzema enako količino zraka iz prostorov, zato ne ustvarja tlačnih razlik in ne vpliva gorenje v kaminu,« poudarja. Večja težava so sodobne nape, ki srkajo zrak iz prostorov in tudi iz kamina, če ni dovolj zrakotesen, ter ustvarjajo podtlak, iz kamina pa potegnejo dim ali ogljikov monoksid. »Sodobni prezračevalni sistemi imajo celo kaminsko funkcijo, ki pomaga pri kurjenju v kaminu. Kadar imamo težave z vlekom v kaminu in nam v dimniku nastane zamašek hladnega zraka, lahko s prezračevalnim sistemom tega potisnemo skozi dimnik in ustvarimo vlek,« je še dodal.

Cenovni razpon

Pri ceni kaminov velja, da je kakovost celotnega kaminskega vložka ali kaminske peči premo sorazmerna s ceno. Pri cenejših se lahko pojavijo težave pri vratcih, ki niso ojačane, tesnilne vrvice na vratcih niso kakovostne, nekatere peči pa so tudi sestavljene iz posameznih delov. Pri cenejših kaminih se vratca lahko zvijejo in ne tesnijo, zato prihaja v kurišče preveč zraka in drva zgorijo brez izkoristka. Dražji kamini imajo vratca ojačana, kakovostnejši pa so tudi drugi sestavni deli.

Pri celotni ceni je treba upoštevati še strošek vgradnje kamina ali postavitve kaminske peči in ureditev dimnika. Pred nakupom kamina je pomembno, da dimnik pregleda strokovnjak. Če ne izda dovoljenja za priklop peči, je treba dimnik sanirati. Peč je lahko od dimnika oddaljena največ tri metre, če bi jo želeli v prostoru postaviti kam drugam, je treba najprej izračunati vlek dimnika.