V Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki regulira tudi vprašanje ogrevalnih naprav, odprti kamini resda izrecno niso omenjeni, a glede na izkoristke energije in omejitev glede emisij ne dosegajo prepisanih vrednosti, pravi Miha Hrovat iz Pečarstva Hrovat iz Mengša. Vzpostavitev razmer za varno delovanje odprtega kamina v sodobnih stavbah pa je še kompleksnejši problem, opozori. Dotoka zraka v bivalne prostore od zunaj zaradi težnje k zrakotesnosti ni, in tudi če je urejen ustrezen dovod zraka v kurišče od zunaj ali iz prezračevanega nebivalnega prostora, s tem niso izpolnjeni vsi pogoji. Delovanje tehničnih sistemov, vgrajenih v sodobno hišo, namreč lahko povzroči uhajanje dimnih plinov v prostor. Naprave, kot so sesalne nape, zračniki v kopalnicah, mehanski prezračevalni sistemi in centralni sesalni sistemi, vlečejo zrak iz prostora, s podtlakom pa se obrne tudi pot zraka v dimni tuljavi. Po sogovornikovih besedah mora odgovoren ponud­nik kaminov stranko opozoriti na ta tveganja, predlagati alternativne izvedbe in jo opozoriti na možnost zapletov pri vpisu odprtega kamina v register ogrevalnih naprav, ki je v pristojnosti dimnikarske službe. »Gre nam­reč za to, da bi bilo treba delovanje stavbe in tehničnih sistemov v njej prilagoditi uporabi odprtega kamina oz. kurišča in projekt celovito zastaviti,« pravi Hrovat.

PREBERITE ŠE: Kamini in kaminske peči: Odprta kurišča so preteklost

Oznaka CE in certifikati

Po besedah Simona Dovrtela, predsednika sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v zrakotesne stavbe sodijo le zrakotesna kurišča, ki so neodvisna od zraka v prostoru. To pomeni, da imajo dovod zraka speljan neposredno v kurišče, skozi zračnik ali kanal. Biti morajo oprem­ljena z oznako CE in certifikati ter drugo predpisano tehnično dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje varnostnih zahtev, omejitev glede izpustov prahu in ogljikovega monoksida (CO), dosegati pa morajo tudi predpisano visok izkoristek. Poudari, da odprtih kurišč v nove ali energetsko sanirane stavbe hiše skoraj ni mogoče namestiti, saj zahtevajo bistveno večji dovod zraka kot zaprta kurišča, česar pa v sodobnih zrakotesnih stavbah ni mogoče urediti. To velja tudi za izvajalce del, ki jim tehnično neustrezne vgradnje ne dovoljujeta niti gradbeni zakon niti pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav – četudi bi to od njih zahtevala stranka.

Dovrtel opozori tudi na neustreznost sredinskih izvedb kovinskih kaminov, ki na dim­niški cevi visijo s stropa, ne samo odprtih, kakršne lahko videvamo v promocijskih predstavitvah prestižnih ambientov, temveč tudi zaprtih s takšno konstrukcijo. »V Sloveniji velja tehnična smernica SZPV 407 (Požarna varnost pri načrtovanju, vgrad­nji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav), ki skupaj s pravilnikom o zahtevah za vgrad­njo kurilnih naprav določa pogoje za dimovodne naprave. V njej zaradi varnostnih zahtev ni opredeljen dimnik nad pečjo oziroma z drugimi besedami, predpis zahteva, da je dimnik kot samostojna enota speljan najmanj do dna etaže, v kateri je postavljen kamin, ki se nanj priključi z dimovodno cevjo. Tako se saje, katranske obloge, kondenzat ipd. zbirajo na dnu dimnika in ne padajo neposredno v kurišče, omogočeno je normalno čiščenje in pregledovanje dimnika, ki ga je skozi kurišče v dnevni sobi izjem­no težko izvesti, manjše je tudi tveganje, da toplota preide iz kurišča neposredno v dimnik in povzroči požar katranskih oblog. Omenjeno določajo tudi navodila proizvajalcev dimnikov in kaminov.

Investitorja z željo po odprtem kaminu vedno vprašajo, kaj je razlog za to, pravi Hrovat. Predstavijo mu tehnične, varnostne in okoljske probleme, povezane z njim, in ga poskušajo prepričati, naj izbere standardno rešitev, zaprt kamin s kaminskim vložkom, ki ima steklena vrata (z ene ali več strani). »Gre za certificirane naprave z dokazili o izpolnjevanju predpisov. Druga, zelo redko uporabljena možnost pa je tipska naprava z odprtim kuriščem, nekakšen kaminski vložek za odprte kamine, z dodelanimi pretoki in dovodi zraka ter tehničnimi varovalnimi sistemi, ki ima certifikate in ustreza predpisom o izkoristku in emisijah. Ekskluzivni izdelek nemškega proizvajalca pomeni precej visoko investicijo, poleg tega je treba za vgraditev naprave izpolniti vse prej naštete pogoje – v istem sklopu bivalnih prostorov namreč ne sme biti tehničnih naprav, ki ustvarjajo pod­tlak ali pa morajo biti ob uporabi odprtega kamina avtomatsko onemogočene.«

Če je v bivalni prostor vgrajena kurilna naprava na trdno gorivo, odvisna od zraka v prostoru, mora še vedno najprej izpolnjevati zahteve za varno obratovanje, kot dodatni varnostni ukrep pa mora biti prostor opremljen z javljalnikom ogljikovega monoksida v gospodinjstvih (CO-senzor).

Sanacija starih odprtih kaminov

Kako torej današnjim zahtevam ustrezajo stari odprti kamini? Ko se stavbe sanirajo, zatesnijo in zamenja stavbno pohištvo, v njih ni mogoče več varno in učinkovito kuriti, saj v prostoru ni dovolj zgorevalnega zraka, opozori Simon Dovrtel, mogoče pa jih je sanirati z novim kuriščem z zaprtimi vrati. »Pomembno je, da je to opremljeno s CE-znakom, certificirano in dosega predpisani izkoristek ter emisijske vrednosti, da je do kurišča speljan dovod zgorevalnega zraka po kanalu ali zračniku in da so pri vgradnji upoštevani požarnovarnostni predpisi. Pri obrtniško narejenem izdelku, kot je lončena peč, pa mora pečar napravo dimenzionirati z računsko metodo, da dokaže izpolnjevanje zahtevanih vrednosti.«

PREBERITE ŠE: Kamini: Toplo prasketanje ognja 

Miha Hrovat poudari, da je tudi pri sanaciji starega odprtega kamina potreben celovit pristop, skupaj z načrtovanjem kanalov za zgorevalni zrak in morebitno prilagoditvijo dimnih tuljav, da bo zadoščeno varnosti in predpisom. Pred desetletji – veliko odprtih kaminov je bilo zgrajenih v 70. in 80. letih ­– namreč predpisov s tega področja ni bilo, mnogi kamini so nastali v samogradnji in pretežno so za zgorevanje zajemali le zrak iz prostora.

Našteje več možnosti sanacije starih odprtih kaminov. Arhitekturno neustrezni kamin lahko podrejo, oblikujejo novega in vanj vgradijo tipski kaminski vložek. Če je oblika kamina investitorju všeč, pa se lahko odloči za vgradnjo po meri narejenih steklenih vrat, ki preprečujejo uhajanje dima v prostor, ali kaminske kasete, izdelane po meri. Kaseta je po funkciji in izpolnjevanju predpisanih standardov enakovredna kaminskemu vložku, le da ima drugačno konstrukcijo.