Galerija
Klasično ogrevanje: Varčna kondenzacijska tehnologija
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor se približno polovica slovenskih gospodinjstev še vedno ogreva s kurilnim oljem. Na drugem mestu je ogrevanje na zemeljski plin, tam, kjer ni javnega plinovoda, pa se marskikdo odloči za utekočinjeni naftni plin. Zaloge vseh treh energentov so omejene, njihove cene pa vsako leto zrastejo za približno 10 odstotkov. Poleg tega omejena kurilna kuriva niso prijazna okolju, izpusti toplogrednih plinov v ozračje, ki nastajajopri njihovem zgorevanju, so precejšnji. Več kot dovolj je torej razlogov za zmanjšanje njihove uporabe v prihodnje, najmanj, kar lahko naredimo, pa je izbira učinkovitih kotlov s kondenzacijsko tehnologijo tako v novogradnjah kot v starejših stavbah z zastarelo in potratno visokotemperaturno tehnologijo.
Čeprav bi nas morali omejeni viri nafte, zemeljskega plina in drugih tekočih fosilnih goriv, segrevanje ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov in njihove relativno visoke cene siliti k uporabi obnovljivih virov energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov, je delež njihove uporabe še vedno zelo majhen. Slovenci ostajamo tradicionalisti in še vedno v večini prisegamo na klasične vrste ogrevanja. Čeprav veljavni predpisi o izbiri energenta na prvo mesto postavljajo izrabo obnovljivih virov energije, se zaradi pomanjkanja informacij, nezaupanja in nekoliko višje investicije veliko raje odločimo za zemeljski plin, če je v bližini urejena potrebna infrastruktura. Če te ni, pa je odločitev za kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin kar nekako logična.
Zato smo tokratni dosje posvetili ogrevanju s temi tremi energenti. V prvem članku predstavljamo visoko učinkovite nizkotemperaturne in še bolj učinkovite kondenzacijske kotle na plin in olje. Ob tem velja poudariti, da bi se pri izbiri morali odločati za kondenzacijsko tehnologijo, katere izkoristki so tudi več kot 100-odstotni, dimnih plinov pri zgorevanju pa je zelo malo. Če že izkoriščamo fosilna goriva, s to tehnologijo vsaj zagotovimo, da je njihova poraba čim manjša in čim manj obremenjujoča za okolje. Zato bi bilo treba tudi vse zastarele kotle čim prej zamenjati s sodobnimi.
Naslednji pomemben dejavnik za učinkovito ogrevanje je primeren dimnik, zato v nadaljevanju predstavljamo osnovne zakonitosti njegovega načrtovanja in gradnje ter primerne materiale.
Pri nizkotemperaturni in kondenzacijski tehnologiji ogrevanja je najbolje izbrati talno, stensko ali stropno gretje. O njihovih zakonitostih smo podrobneje pisali v enem od poletnih tematskih dosjejev, zato smo se tokrat posvetili radiatorskemu gretju, ki je še vedno zelo razširjeno in zaradi nižje cene pogostejša izbira od prej omenjenih možnosti.
Še tako skrbno načrtovan in izveden ogrevalni sistem pa ne bo učinkovito in dolgotrajno deloval, če ne skrbimo redno za njegovo vzdrževanje in čiščenje. Preberete lahko, kateri pregledi, ki jih mora na kotlih in dimnikih vsaj enkrat letno opraviti dimnikar, so obvezni, kako je treba pred začetkom ali ob koncu ogrevalne sezone pripraviti kotel in kateri poseg so potrebni na radiatorjih.
V pogovoru z energetskim svetovalcem boste izvedeli, katere dejavnike je treba upoštevati, preden se odločimo za posamezen energent, koliko izpustov ogljikovega dioksida nastane pri njihovem zgorevanju in kolikšna je trenutna cena kilovatne ure njihove koristne energije. Predstavnik ljubljanskega energetskega podjetja, ki je distributer zemeljskega plina, natančno pojasnjuje, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za priključitev na zemeljski plin, strokovnjak za učinkovito krmiljenje ogrevalnega sistema pa v zadnjem pogovoru predstavlja, kaj pomeni regulacija in koliko energije lahko privarčujemo z njeno namestitvijo tako na novih kot na obstoječih sistemih.
Delo in dom, 24. oktober 2007
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
