Lokalne peči so pametna naložba

Prednosti lokalnih ogreval je veliko. So dobrodošel in preprost sistem ogrevanja v prehodnih obdobjih (spomladi in jeseni), ko še ni potrebe po ogrevanju cele stavbe. Z uporabo poceni goriva oziroma kuriva (drva, peleti) in peči z visokim izkoristkom omogočajo gospodarno ogrevanje, ki lahko tudi nadomesti centralno ogrevanje zaradi morebitne nezanesljive preskrbe s tržno najbolj občut­ljivimi energenti, kot so električna energija, kurilno olje, zemeljski in utekočinjeni naftni plin.

Lokalne peči za delovanje praviloma ne potrebujejo električne energije, zato so pozimi zelo dobrodošle ob morebitni okvari sistema centralnega ogrevanja. Če sicer uporabljamo toplotno črpalko zrak voda, bo lokalna peč v pomoč pri bivalentnem obratovanju kot sekundarni vir toplote, ko toplotni črpalki pri nizkih zimskih temperaturah zunanjega zraka zmanjkuje moči. To velja tudi za vse druge vrste toplotnih črpalk in za vse druge sisteme ogrevanja v primeru pokrivanja zimskih konic. Tako sistema ogrevanja ni treba dimenzionirati na konično moč in za najnižjo zimsko temperaturo zraka.

Pri vgradnji lokalne peči moramo računati na nekatere pomanjkljivosti. Z njo, na primer, ne bomo mogli ogrevati vseh prostorov, ampak enega, le v posebnih okoliščinah tudi več v eni etaži. Potrebovali bomo suh prostor, v katerem bomo skladiščili drva, pelete ali drugo kurivo, v zakup je treba vzeti vsakodnevno kurjenje, bolj ali manj pogosto odstranjevanje pepela, pogostejše čiščenje dimnika (če bomo ogrevali z drvmi) ... Vedeti je treba, da regulacija ogrevanja in razdelitev toplote pri vseh pečeh ni ustrezna oziroma je pomanjkljiva. Vsekakor je izbira lokalnih peči različnih moči velika, nekatere imajo zelo dobre, druge slabše izkoristke, nekatere so celo neprimerne, zato previdnost in strokovna pomoč pri nakupu ni odveč.

Izbira in značilnosti lokalnih peči
Lokalne peči lahko vgrajujemo v starejše obstoječe in nove eno- in dvodružinske hiše, klasične, nizkoenergijske in tudi v pasivne, tako masivne zidane kot montažne, pri čemer za montažne, predvsem lesene, veljajo posebni požarnovarnostni pogoji in predpisi.

Lokalne peči v hišah največkrat uporabljamo kot dopolnilni sistem centralnemu ogrevanju, le v počitniških hišicah so pogosto edini vir ogrevanja. Nekateri namesto lokalnih peči vgradijo dva različna sistema centralnega ogrevanja, na primer en kotel na drva, drugega pa na kurilno olje (tudi na plin), kar je po mojem mnenju napačna rešitev – v primeru izpada električne energije, na primer, hiše ne bo mogoče ogrevati, saj kotla brez elektrike ne bosta delovala.

Bolj smiselna rezerva za nedelujoče centralno ogrevanje so sistemi, ki za delovanje ne potrebujejo električne energije. Mednje štejemo različne lokalne peči, ki morajo imeti obvezno priključek na dimnik: kamini, lončene peči, lončene kaminske peči, krušne peči, trajnožarne peči ... Vsako priključimo na svoj dimnik, nikoli več naprav na enega. Lokalne peči so lahko na trdna, tekoča ali plinasta goriva različnih velikosti, izvedb brez ali s priključkom na dimnik. Večinoma niso za večje moči, nekatere so brez priključka na dimnik in zato ne pridejo v poštev za rezervno ogrevanje ali kot delno nadomestilo centralni kurjavi.

Lončena peč
Ta peč ima dober izkoristek, in sicer od 60 do 75 odstotkov ali še več pri najnovejših izvedbah. Lahko nadomesti centralno ogrevanje v naslednjih primerih: v prehodnem času spomladi in jeseni, ob okvari centralne kurjave, ob redukcijah ali izpadu elektrike, v zimski konici kot dopolnilo ogrevanju, ob motnjah pri preskrbi z osnovnim gorivom – zemeljskim plinom, kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom (UNP) itd. Iz teh razlogov je lončena peč zelo priporočljiva rešitev. Glede kurjenja oz. nalaganja drv zahteva zelo malo dela, saj se drva le enkrat na dan naložijo v kurišče. Zaradi velike akumulacije toplote oddaja toploto ves dan ali še dlje (npr. tudi v naši odsotnosti), odvisno od zunanje temperature zraka. Pogoji pri izdelavi so dober pečar, primerna velikost, lepa oblika, prava lokacija v prostoru.

Natančen izračun moči vsakega prostora določi projektant, pri čemer upošteva tudi podatek, ali bo lončena peč v prostoru pokrivala vse potrebe po toploti tudi v času najnižjih zunanjih temperatur. Moč se računa od 0,7 do 1,7 kW za kvadratni meter proste površine peči – to je tista površina, ki neovirano oddaja toploto v prostor. Zaželeno je, da je peč prostostoječa, najbolje v obliki kvadra, saj toploto oddaja šest ploskev, medtem ko ima na zid naslonjena različica manjšo moč. Poglejmo primer: če je projektant izračunal, da so za ogrevanje dnevne sobe potrebni 4 kW moči, to zagotovi lončena peč v obliki kvadra, široka 0,5 metra, visoka 1,2 in dolga en meter, s prosto površino 4,1 kvadratnega metra.

Lončene peči oddajajo toploto s sevanjem, veliko manj s konvekcijo. Večjo učinkovitost dosežemo s prostostoječo izvedbo in z zadostno oddaljenostjo od sten. Če je le mogoče, naj se zaradi čistoče in požarne varnosti drva nalagajo iz predsobe. Dimnik mora biti pravilno narejen, iz šamotnih (keramičnih) tuljav, ki so toplotno izolirane in pravega premera glede na velikost – moč peči, glede na višino dimnika itd. Za srednjo velikost je običajno premer tuljav približno od 180 do 200 mm. Lončene peči so lahko: lahke, sred­nje in težke izvedbe.

Vgradnja t. i. registrov (bojlerjev z vodo) je manj razširjena in jo zaradi slabših izkušenj v praksi manj priporočamo za ogrevanje sanitarne vode ali za centralno radiatorsko (toplozračno) ogrevanje cele hiše. V tem primeru mora biti izmenjevalnik toplote zunaj šamotnega dela kurišča.

Kamini
Kamini so bolj lepotna zadeva, ne nadomeščajo dovolj centralnega ogrevanja, imajo slabši izkoristek in večinoma sorazmerno visoko ceno naložbe. Malo boljši izkoristek in večjo požarno varnost imajo izvedbe s steklenimi vrati. Arhitekti zelo radi vključujejo kamin v dnevni prostor, lepo narejen ga polepša, z energijskega vidika pa ne zadostuje, da bi z njim ogrevali večji prostor. Toplota je porazdeljena neenakomerno. Izkoristek je pri odprtih kaminih najslabši, 30-odstotni, pri boljših do 50-odstotni, pri zaprtih kaminih je najboljši nad 50 odstotki.

Določitev potrebne moči kamina je bolj zapletena kot pri lončeni peči. Prav tako moramo vedeti, kolikšna moč je potrebna, da se prostor ogreje. Na primer: če za ogrevanje prostora potrebujemo 4 kW, mora imeti kamin 0,9 kvadratnega metra veliko odprtino. To velja za dobre kamine, ki lahko oddajajo 4,5 kW moči pri en kvadratni meter veliki kaminski odprtini (slabši pri enaki odprtini oddajajo le 3,5 kW). Poudarjam, da je to zelo približen izračun. Sicer pa kaminov energetiki ne priporočamo preveč, ker niso prava rezerva centralnemu ogrevanju.

Obvezna je zaporna loputa, primerna lokacija v prostoru, prava velikost in lepa oblika. Potrebujemo še kakovostna in suha drva (breza, bukev z največ 20-odstotno vlago). Nujen je dovod svežega zraka, ki je speljan po kanalu od zunaj do kamina, običajno pod tlakom. V zadnjem času skoraj ni več odprtih kaminov, ampak le z zaprtimi kurišči, ker so požarno varnejši. Ker je potrebno stalno nalaganje drv in ker je toplotna akumulacija manjša, kamini ne morejo biti rezerva centralnemu ogrevanju. Ko daljši čas ne kurimo, se ohladijo in ne ogrevajo več.

Z vidika obratovanja delimo kamine na toplozračne z izpihom toplega zraka, akumulacijske (ujeta toplota v akumulaciji – zalogi) in termokamine s prenosom toplote na vodo za centralno ogrevanje na več prostorov.

Lončene kaminske peči
Lončene kaminske peči so kombinacija kamina in lončene peči z zgoraj opisanimi lastnostmi obeh peči in so lahko rezerva ob centralni kurjavi, enako kot lončene peči. Zaradi sorazmerno visoke investicije in potrebnega večjega prostora za postavitev so manj razširjene.

Lokalni peletni kamini (peči)
Niso prava rezerva centralnemu ogrevanju, saj za obratovanje potrebujejo električno energijo. Na trg so prišli v zadnjem času iz Italije, vendar so bolj nadomestilo centralnemu ogrevanju, če nimamo kotlovnice – nameščeni so lahko v dnevnem prostoru. Mogoč je priključek na toplovodno centralno radiatorsko ogrevanje, lahko pa so samostojne lokalne peči. Nimajo toplotne akumulacije.

Krušne peči
Predvsem na podeželju se uporabljajo za peko kruha in pripravo druge hrane. Imajo veliko kurišče. Njihova slabost je nižji izkoristek kot pri lončenih pečeh. Zahtevajo več prostora za enako moč. Lahko so rezerva k osnovnemu centralnemu ogrevanju, so pa bolj redke. V starih hišah so še ohranjene, v novogradnji jih skoraj ni. Navadno niso prostostoječe, kar pomeni manjšo moč pri enaki velikosti.

Trajnožarna lokalna peč na trdna goriva
Te peči so manjših moči, zato niso primerne za ogrevanje večjih prostorov. Pogosto jih je treba nalagati s kurivom, ker nimajo toplotne akumulacije, imajo pa kar dober izkoristek, so izredno poceni in jih je mogoče postaviti v gotovem stanju in priključiti na ustrezen dimnik. Njihova slabost je majhna toplotna akumulacija. Hitro ogrejejo prostor, ki pa se po prenehanju kurjenja hitro shladi. So primernejše za počitniške hiše kot samostojno osnovno ogrevanje.

Druge lokalne peči 
brez priključka na dimnik
Poleg navedenih je več vrst tudi takih, ki se ne priključijo na dimnik. To so denimo peči na petrolej, olje, plin. Katalitične peči, ki za zgorevanje porabljajo kisik iz zaprtih bivalnih prostorov, niso dovoljene, ker obstaja nevarnost zastrupitve.

Na trgu so tudi IR-ogrevala (infrardeča), vendar jih stroka odsvetuje. Energetski svetovalci smo v sodelovanju s strojno fakulteto v Ljubljani pred leti pripravili strokovni posvet na temo IR-ogrevanja. Sklepna ugotovitev je bila, da takšen način ogrevanja ni primeren za stanovanjske prostore. Glavni razlog je neekonomično ogrevanje z električno energijo, ki bo ob pričakovanem naraščanju cen postalo še dražje, prav tako še ni razjasnjeno, ali sevanje IR-ogreval v višini glave kakorkoli vpliva na zdravje. Poleg tega te in vse druge lokalne električne peči različnih izvedb po predpisih niso dovoljene za ogrevanje stanovanjskih prostorov (pravilnik o učinkoviti rabi energije – PURES, julij 2010).

Podpora ogrevanju 
z izkoriščanjem sončne energije
Za podporo ogrevanju stavb se predvideva 25 do 35 odstotkov letne toplotne energije za ogrevanje stavbe, za kar je potrebna približno dvojna površina toplovodnih sprejem­nikov sončne energije (SSE) za pripravo tople sanitarne vode in ustrezno velik zalogovnik ogrevalne vode, kar s pripadajočo opremo podraži naložbo. Zalogovnik ima lahko grelnik za toplo vodo posebej ali v sklopu zalogovnika, ki je za večje sisteme od 800 litrov naprej glede na želene oz. izbrane potrebe po podpori. Za podporo ogrevanju se pogosto uporabljajo najbolj učinkoviti SSE vakuumske izvedbe, lahko pa tudi ploščati SSE.

Pri dimenzioniranju površine SSE in volumna zalogovnika tople vode za podporo ogrevanju in toplo sanitarno vodo (PTV) so v literaturi zelo različni podatki in merila. Najbolje je, da jdimenzionira projektant. SSE za podporo ogrevanju so učinkovitejši in vračilna doba je krajša, če je obstoječi sistem ogrevanja bolj negospodaren, denimo sistem na kurilno olje, UNP itd. Velja tudi nasprotno za varčno ogrevanje in PTV: učinkovitost SSE je veliko slabša. Če je za podporo ogrevanju stavbe potrebena večja udeležba sončne energije, je investicija sorazmerno visoka. Zato je ekonomičnost te naložbe dvomljiva. Ta energija zunaj kurilne sezone namreč ni izkoriščena, je celo odvečna. Zato je bolj smotrno vložiti denar v direktno posodobitev neekonomičnega ogrevalnega sistema, kot ga vlagati v podporo ogrevanju s pomoč­jo SSE. V vsakem primeru pa to ne velja za PTV s pomočjo SSE, ki je nesporna, varčna naložba.

Ekonomičnost rabe sončne energije za podporo ogrevanju je odvisna od višine investicije za SSE, od varčnosti rabe energije za ogrevanje stavbe, od izbranega odstotka udeležbe sončne energije v ogrevanju in od cene koristne energije sistema ogrevanja (cene energenta, izkoristka). Pri pogostem zviševanju cen energentov so prihranki za dogrevanje stavb celo ugodnejši in naložbe so hitreje povrnjene.

Sklepne ugotovitve
Pri novogradnjah in energijskih posodobitvah stavb je torej treba misliti tudi na rezervo k osnovnemu centralnemu ogrevanju, saj ob izpadu elektrike še najbolj varčen in perspektiven sistem ogrevanja odpove. Naj pripomnim, da je in bo tudi v Sloveniji preskrba z elektriko problematična, ker se elektroenergetski objekti slabo vzdržujejo, posodabljajo in premalo gradijo.

Iz teh razlogov je že pri zasnovi nove hiše treba predvideti prostor in dimnik, denimo za lončeno peč ali drugo primerno rezervo, ki ne potrebuje elektrike. Po izkušnjah iz energetskega svetovanja ugotavljam, da se občani vedno bolj zanimajo za vgradnjo lokalnih peči iz navedenih razlogov.

Predvsem želijo imeti rezervni sistem ogrevanja zaradi morebitne bodoče in pričakovane nezanesljive preskrbe z energijo fosilnega izvora. Zato lokalne peči pogosto vključujejo v projekte in to tudi izvedejo. Pripominjam, da gre pri lokalnih pečeh večinoma za peči na lesno biomaso, največ na drva. Drva so poceni domače kurivo, ki ga imamo dovolj, ne dražijo jih ves čas, sprejemljiva pa so tudi ekološko. Glavno vprašanje je, kako to rešujemo v praksi, ali so izvedene strokovno pravilne rešitve, investicijsko ustrezne, obratovalno varčne in po vseh drugih merilih optimalne. Pri tem poudarjam, da so vse obravnavane lokalne peči bolj ali manj varčne, uporabne za ogrevanje prostorov. Vendar kot pomoč k centralnemu ogrevanju lahko iz navedenih razlogov štejemo le lončene in lončene kaminske peči.