Ne glede na dolžino delovanja potrebuje ogrevalni sistem temeljit letni servis, običajno zunaj ogrevalne sezone. Ni pomemben čas, pomembno je, da pripravljen čaka zimo.

Najslabši čas je tik pred začetkom ogrevalne sezone. Takrat so serviserji najbolj zasedeni, lahko nas preseneti potreba po zgodnjem ogrevanju, še slabše pa je, če se pri servisu kaj zalomi in je potrebna zamenjava naprave ali celo energenta.

Cena vzdrževanja

Stroški vzdrževanja ogrevalnega sistema so dejstvo. Enako kot letni tehnični pregled za avto. Tehnični pregled moramo vedno plačati, servis pa lahko delno ali v celoti opravimo sami. Seveda, če imamo dovolj znanja, orodja in materiala. Enako je pri ogrevalnem sistemu.

Z rednim vzdrževanjem si zagotovimo dolgo in predvsem zanesljivo delovanje. Ni smiselno samospraševanje o njegovi ceni. Vprašajmo se raje, koliko stane nevzdrževanje, zaradi katerega začnejo sistemi propadati in odpovedovati. Glede na koristi je cena sprotnega vzdrževanja zanemarljiva. Nekaj opravil na ogrevalnem sistemu se lahko lotimo sami, drugo prepustimo strokovnjakom. Vedno več podjetij ponuja pakete vzdrževanja in servisiranja, kar je dobro za obe strani. Podjetje si to storitev razporedi čez leto in ogrevalna sezona ne povzroči kolapsa. Stranka pa skrb in odgovornost za nemoteno delovanje sistema prepusti strokovnjakom.

Energetsko knjigovodstvo

Osnova vseh ukrepov pri delovanju stavbe in z njo povezanih sistemov za ogrevanje prostorov in sanitarne vode je energetsko knjigovodstvo. To je besedni in številčni zapis vseh minulih in bodočih dogodkov, pomembnih za stavbo. Poleg ogrevalnega sistema je tu še celoten ovoj stavbe ter vsi stroški, vezani nanjo, kot so komunalni stroški in različne dajatve.

Za posamezen ukrep, ki bo zmanjšal stroške in povečal kakovost bivanja, se bomo s trdnim računskim argumentom lažje odločili. V dnevnik – kar energetsko knjigovodstvo je – zapišemo datume prejšnjih servisov, podatke o serviserju, cene … Priporočljivo je, da si zapišemo potrebne ukrepe za celotno stavbo, saj je ogrevalni sistem le del njenega delovanja.

Čiščenje

Na dober izkoristek ogrevalnega sistema vpliva pravilno in redno vzdrževanje pred kurilno sezono. Kotlovnica ni priročno skladišče. Zato jo je treba očistiti in odstraniti vso nepotrebno navlako, da preprečimo morebiten požar. Očistiti moramo tudi vse odprtine, ki omogočajo dovod svežega zraka za gorenje. Seveda je v kotlovnici, kjer kurimo les, težko doseči popolno čistočo, pri kurilnem olju ali plinu pa je čistoča nujna. Prah, ki bi prišel z zrakom za zgorevanje v občutljive dele gorilnika, lahko tega poškoduje, vsekakor pa poslabša njegovo delovanje.

Čiščenja kotla se sicer lahko lotimo sami, vprašanje je le, kako se bodo na to odzvali dimnikarji s koncesijo. Sajaste obloge notranjih površin kotla močno zmanjšujejo prenos toplote iz kurišča na kotelno vodo. Znano je, da že milimeter debela plast saj in katrana na steni kurišča poveča porabo goriva za 3 do 4 odstotke. Toplotne izgube zaradi sajavosti v zanemarjenih kotlih lahko znašajo do 15 odstotkov.

Obloge močno zmanjšajo življenjsko dobo kotla. Kondenzacija vlage iz goriva na hlad­nejših površinah kurišča skupaj z žveplom v sajah tvori žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. Najbolj trdovratne obloge odstranimo mehansko, manj umazane tudi s kemičnimi sredstvi. Najbolje pa je, da to delo prepustimo dimnikarjem in serviserjem.

!!galerija!!

Čiščenje specialnih kotlov, ki so namenjeni kurjenju s plinom, prepustimo pooblaščenemu serviserju, ki bo poleg čiščenja preveril tudi nastavitve gorilnika in drugih elementov kotla. Da bi bolje razumeli delo serviserja, naj naštejem opravila, ki jih je treba opraviti pred vsako kurilno sezono: nadzor tesnosti plina do gorilnika, tesnosti elektromagnetnih ventilov in ventilatorja. Pomembni so tudi čiščenje zunanjosti gorilnika, pregled filtrov, zgorevalne glave in elektrod ter kontrola prenosnika toplote za pripravo tople vode.

Pri pregleduoljne inštalacije mora serviser opraviti nadzor dovoda goriva, filtra za zrak na gorilniku in na gorilni šobi, čiščenje vseh delov gorilnika, zamenjavo gorilne šobe, po potrebi zamenjavo obrabljenih delov ter nastavitev gorilnika, ki vsebuje: meritev sajavosti, vsebnosti CO2 in O2 ter temperature dimnih plinov. Sledi še kontrola izkoristka ter prisotnosti kurilnega olja v dimnih plinih. Serviser mora o opravljenem delu sestaviti zapisnik, ki ga potrebujemo ob ponovnem servisiranju gorilnika.

Preverjanje

Preveri se delovanje varnostnega ventila, pomembna je varnostna raztezna posoda (ekspanzija), ki prevzema povečanje volum­na vode zaradi segrevanja. Napolnjena je s plinom ali zrakom na tlak, ki je označen na napisni ploščici. Na ventilu, ki je podoben tistemu na avtomobilski zračnici, lahko preverimo, ali je v posodi zrak ali voda. Če iz ventilčka priteče voda, je posodo treba zamenjati. Da ne deluje optimalno, nam pokaže veliko nihanje tlaka med ohlajenim in delujočim sistemom.

Poskusno lahko poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema, s čimer preverimo, ali deluje. Odvijemo vijak na ohišju črpalke in preverimo, ali se vrti. Pri odvijanju vijaka priteče nekaj kapljic vode, kar pomeni, da črpalka deluje.

Vedno preverimo tudi stanje regulacijskih naprav in različnih zapornih ventilov. Za vse ventile velja načelo, da jih od 5- do 10-krat na leto odpremo in zapremo. S tem ukrepom preprečimo tegobe, povezane z nalaganjem vodnega kamna.

Cevovode v neogrevanih prostorih in kotlovnici je smiselno toplotno izolirati. Toplotne izgube neizoliranih cevi lahko znašajo do 10 odstotkov. Večino dela lahko opravimo sami, saj lahko kupimo cevake iz izolacije debeline od 4 do 6 cm, s katerimi oblečemo cevovode v neogrevanih prostorih, tudi kurilnici. Cevovodov v ogrevanih prostorih običajno ne izoliramo.

Radiatorji

Ogrevala v prostorih morajo biti pravilno nameščena. Odstranimo pohištvo, ki jih zaslanja, skrajšamo zavese. Toplotno oddajo lahko s tem povečamo za več kot 20 odstotkov. Pri ogrevanju z radiatorji se toplota oddaja predvsem s konvekcijo, zato prah zmanjšuje toplotno prehodnost z radiatorja v prostor. Če so ogrevala sredi ogrevalne sezone delno hladna, predvsem v najvišjem delu, in je v njih slišati pretakanje vode, je to znak, da je v njih zrak. Takšen sistem moramo takoj odzračiti. Redno moramo preverjati tesnost ventilov, če puščajo, jih zamen­jamo z novimi. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prilagajamo temperaturo v posameznem prostoru, izkoriščamo toplot­ne dobitke v prostoru in prihranimo do 30 odstotkov energije.

Za nov začetek

Verjamem, da sem navedel dovolj argumentov za redno vzdrževanje ogrevalnega sistema. Do jeseni je dovolj časa, da se postori potrebno in brezskrbno počaka na začetek nove ogrevalne sezone.