Ogrevanje: Primerjava sistemov za gospodinjstva

Da bi pojasnil vlogo vsakega dela ogrevalnega sistema, pogosto uporabim prispodobo z verigo. Njeno moč določa najšibkejši člen. Pri ogrevalnem sistemu je tako: na začetku je ogrevalna naprava, na koncu ogrevalo, vmes pa sestavni deli, ki zagotavljajo optimalno ogrevanje prostorov.

Vloga investitorja in projektanta

Ogrevalni sistem izbere investitor (npr. last­nik hiše), tehnične rešitve določi projektant, izvajalec pa po projektu sistem vgradi v stavbo. Tu si bližnjic, improvizacij in »izboljšav« ne smemo privoščiti. Investitor si v pripravah na novogradnjo ali obnovo zamisli, na kateri energent se bo ogreval (kurilno olje, plin, elektriko, biomaso, toplotno črpalko) in s kakšnimi ogrevali. Ta izhodišča prevzame projektant strojnih inštalacij, ki na podlagi izračunanih toplotnih izgub na ovoju stavbe in potrebne prostornine ogrevanih prostorov določi vse elemente ogrevalnega sistema. Izvajalec potem poskrbi za izvedbo sistema.

PREBERITE ŠE: EMISIJE: NEUSTREZNIH KAR OD 80.000 DO 120.000 MALIH KURILNIH NAPRAV V DRŽAVI

Slovenski ogrevalni sistemi

Hiter pogled na stanje ogrevalnih sistemov pokaže, da so se in se bodo gospodinjstva v starejših stavbah na slovenskem podeželju ogrevala zlasti na drva, v mestih pa zlasti na toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje. Drug pogled pa je starostni in socialni. Skupno življenje več generacij ene družine omogoča, da mlajši prevzamejo delo, po­trebno pri ogrevanju s poleni. Kjer pa starejši ljudje živijo sami, je smiselno zagotoviti avtomatski ogrevalni sistem. Danes to omogočajo toplotne črpalke in do končnega razpleta omejitev ogrevanja s plinom in kurilnim oljem tudi ta dva energenta.

Ekonomika

Pri izbiranju najprimernejšega ogrevalnega sistema za naše razmere moramo pregledati več parametrov. Podrobneje bom predstavil ekonomskega, čeprav so pomembni tudi obremenjevanje okolja, razpoložljiv prostor v hiši, prilagajanje stanovalcem (starost, čas, avtomatizacija), dostopnost energenta, obsežnost vzdrževanja, odzivnost monterjev in vzdrževalcev, subvencije in popusti.

PREBERITE ŠE: ZA ZAMENJAVO STARIH KURILNIH NAPRAV DODATNIH SKORAJ 80 MILIJONOV EVROV

Tri cene: Realno ceno »naj« ogrevalnega sistema nam pokaže vsota enkratne investicije, letnega stroška energenta in stroškov vzdrževanja.

Izkoristki: Ogrevalne naprave imajo različne izkoristke. Deloma so odvisni od energenta, največ pa od kakovostno in domišljeno zasnovane naprave. Tako ima star kotel na polena do 60-odstotni izkoristek, sodobni na pirolizo pa do 92 odstotkov. Še večjo razliko vidimo pri toplotnih črpalkah, pri katerih se letno grelno število (SCOP) giblje med 3 in 6. Ta vrednost pove, koliko enot toplotne energije dobimo na eno enoto vložene električne energije.

Prostor: Na ta element ekonomike pogosto pozabimo. Vendar kurilnico je treba zgraditi, tudi dimnik, zagotoviti moramo prostor za spravilo drv, peletov, kurilnega olja ali plinohram za utekočinjeni naftni plin.

Lastno delo: Sam pri svetovanju to vedno poudarim. Za nekoga bo delo z ogrevalnim sistemom hobi, za drugega napor.

Evidenca: Beleženje je ključno za izračune. V elektronske naprave ali navaden zvezek si pišemo vse stroške energentov, porabe, vzdrževanja in potrebna popravila. Ob koncu leta naredimo statistiko, da dobimo realni strošek ogrevanja.

Od decembra je v vladni obravnavi predlog novega energetskega zakona. Preden bo prišel v sprejemanje v parlament, je pričakovati še spremembe. V primerjavi s sedanjimi predpisi so verjetne postopne omejitve pri ogrevanju na kurilno olje in plin.

Ogrevalne naprave na biomaso

Poznamo tri oblike lesne biomase, drva, sekance in pelete. Sekanci niso primerni za družinske hiše, so pa zelo učinkoviti pri večjih porabnikih toplote, kot so kmetije, obrti ali za mini daljinsko ogrevanje.

Polena

Prednosti: Tradicija, poceni energent, visoka učinkovitost piroliznih kotlov, velika dostopnost, obnovljivi vir energije, subvencije za nove kotle, to ogrevanje je primerno za starejše in energetsko potratne stavbe.

Slabosti: Potreben prostor za kurilnico, veliko ročnega dela (kurjenje, čiščenje, pepel), dvoletni cikel sušenja polen zunaj stavbe, odlaganje pepela, obremenjevanje zraka zaradi napačnega kurjenja, mokrih drv in odpadkov iz gospodinjstva.

Investicija: Od 8000 do 15.000 evrov za celotno kurilnico, skupaj s hranilnikom tople vode.

Cena kilovatne ure: 4,4 centa pri 90-odstot­nem izkoristku.

Trendi: Stari kotli na polena, pogosto kombinirani z gorilniki na kurilno olje, se – tudi zaradi subvencij Eko sklada – pospešeno menjajo z novimi na pirolizo in visokimi izkoristki.

Peleti

Prednosti: Obnovljivi vir energije, popolna ali delna avtomatika, visoka učinkovitost, subvencije, to ogrevanje je primerno za vse tipe in starosti stavb.

Slabosti: Prostor za kurilnico in skladiščenje peletov, odlaganje pepela.

Investicija: Od 8000 do 15.000 evrov za celotno kurilnico brez skladišča peletov.

Cena kilovatne ure: 8,6 centa pri 90-odstot­nem izkoristku.

Trendi: Zaradi razmeroma visoke cene peletov je sistem manj konkurenčen.

Kurilno olje

Prednosti: Kondenzacijski kotel ima visok izkoristek, avtomatično ogrevanje brez lastnega dela, to ogrevanje je primerno za starejše stavbe.

Slabosti: Poleg prostora za ogrevalno napravo potrebujemo tudi prostor za cisterno za kurilno olje, potrebni so redni letni servis ogrevalne naprave in menjava šobe, nova dimniška cev z odvodom kondenzata.

Investicija: Od 1000 do 3000 evrov.

Cena kilovatne ure: 12 centov pri 90-odstotnem izkoristku.

Trendi: Upadanje vgradnje zaradi globalnih geopolitičnih razmer, fosilno gorivo je manj primerno zaradi ogljičnega odtisa, ni obnov­ljivi vir energije.

ZA IZREDNE RAZMERE: kurišče na drva

Ob vsej visoki tehnologiji, ki je pri ogrevalnih sistemih nujna za energetsko učinkovitost, nižje stroške in manjše obremenjevanje okolja, je v vsakem bivališču smiselno vgraditi ali ohraniti klasično kurišče na drva. S tem si zagotovimo neodvisno toploto v najbolj kritičnih trenutkih, kot so potres, žled ali kakšna druga katastrofa. Ta kurilna naprava je lahko kamin, kaminska peč ali štedilnik. Sam tako rešitev – tudi na podlagi lastne izkušnje – vedno priporočam. Ob tem ne smemo pozabiti na primerno zalogo suhih polen.

Plin

Prednosti: Nizka investicija v ogrevalno napravo; ta ne potrebuje posebne kurilnice, kondenzacijski kotli so zelo učinkoviti, omogoča samodejno ogrevanje, primerno za starejše in bolne, učinkovita regulacija, primerno za vse tipe stavb.

Slabosti: Redni letni servis ogrevalne naprave, odvajanje kondenzata, razmeroma drag energent.

Investicija: Od 1500 do 4000 evrov.

Cena kilovatne ure: 13,8 centa pri 90-odstotnem izkoristku za zemeljski plin, 22,5 centa pri 90-odstotnem izkoristku za utekočinjeni naftni plin.

Trendi: Upadanje dobave plina zaradi zakonodajnih omejitev in globalnih geopolitičnih razmer.

IR-paneli

Prednosti: Gre za toplozračno ogrevanje, pri katerem kurilnica in cevna napeljava nista potrebni, vgradnja ogreval na strop, zelo natančna regulacija vsakega prostora posebej, to ogrevanje je primerno za vse stavbe z dobrim toplotnim ovojem, 100-odstotni izkoristek, brez vzdrževanja.

Slabosti: Visoka cena električne energije.

Investicija: Okrog 4000 evrov za etažo družinske hiše.

Cena kilovatne ure: 19 centov.

Trendi: Povečano zanimanje zaradi natančne regulacije in hitrega odziva na pasivno sončno ogrevanje.

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke (TČ) postajajo čedalje bolj priljubljene ogrevalne naprave, njihova vgradnja je v vzponu. Razlogov je več. Spadajo med najbolj zanesljive generatorje toplote, cena kilovatne ure je med najnižjimi v Sloveniji. Potrebujejo zelo malo vzdrževanja, regulacija je učinkovita. Za uporabnika je pomembno, da se mu s TČ ni treba ukvarjati, kljub temu pa ima vedno na voljo ustrezno tople bivalne prostore. Različni tipi TČ zagotavljajo, da se za vsako stavbo in uporabnika najde najprimernejša.

Tipi TČ: Poznamo šest tipov TČ, pet jih ima zunanjo in notranjo enoto, monoblok pa združuje vse elemente v enem ohišju. Najbolj poznane so TČ zrak/voda. Drugi tip je zemlja/voda, pri katerem zunanjo enoto predstavlja zemeljski kolektor iz alkatenskih cevi, položenih v zemljo na globini od 150 do 200 cm. Tretji tip so TČ z geovrtino, ki edina izkorišča toploto zemeljske sredice. Običajno so vrtine globoke do 150 metrov. Energetsko najbolj učinkovit je četrti tip, TČ voda/voda, ki z dvema vrtinama izkorišča relativno stabilno toploto podtalnice. Peti tip TČ je klimatska naprava, ki nas poleti hladi, pozimi pa toplozračno greje. Ta je edina, ki ne potrebuje klasičnih ogreval, kot je radiatorsko ali talno gretje, zato je najcenejši ogrevalni sistem. Monoblok je drugačna TČ od drugih tipov, saj vse elemente združuje v enem ohišju. Zato je od 15 do 30 odstotkov cenejša, povezava med elementi je vodna, ne plinska kot pri drugih vrstah TČ. Tudi razpon moči od 3 do 16 kW zagotavlja, da se za vsako stavbo najde primerna moč.

Prednosti: Ogrevanje s TČ je primerno za vse tipe stavb, pri njem imamo na izbiro veliko različnih ogreval. Ogrevanje je lahko toplovodno ali toplozračno, nizko- ali visokotemperaturno, radiatorsko, talno, stensko ali stropno.

Slabosti: Visoka cena električne energije.

Investicija: Od 4000 do 15.000 evrov za družinsko hišo.

Cena kilovatne ure: Od 3,5 do 6 centov.

Trendi: Velik interes zaradi nizkih stroškov ogrevanja.