Ogrevanje: Slovenci in toplotne črpalke

V slovenskih gospodinjstvih se kar 61 odstotkov energije porabi za ogrevanje prostorov, še 17 odstotkov pa za ogrevanje sanitarne vode. Največ, 32 odstotkov, se jih greje z lesno biomaso, sledi kurilno olje z 20 odstotki, zemeljski plin predstavlja 12, elektrika 10 in toplotne črpalke 9 odstotkov. O tem, kako hitro narašča delež slednjih, priča podatek, da je Eko sklad samo lani podelil 7000 subvencij za ogrevalne toplotne črpalke. Domnevamo, da je bilo število lani inštaliranih še večje, saj do subvencij niso upravičena gospodinjstva iz občin, v katerih so določeni drugi prednostni viri ogrevanja, ki zato za subvencijo niso niti zaprosila.

Kaj zanima kupce

Glede na (obnovljivi) vir toplote iz okolja, ki ga izkoriščajo, imajo tako pri nas kot v tujini daleč najvišji delež TČ zrak/voda, po besedah Suzane Guček iz Kronoterma z Gomilskega pa je na našem trgu na prvem mestu povpraševanje po TČ za ogrevanje sanitarne vode.

PREBERITE ŠE: Toplotne črpalke: Trend prilagodljivih naprav

Naložba vanje namreč zahteva manjši finančni vložek in minimalen poseg v obstoječi ogrevalni sistem, pojasni. Vendar je rast deleža zaznati tudi pri ogrevalnih TČ, kar je povezano s hitrim tehnološkim razvojem teh naprav. Tehnološki napredek in novosti po njenih besedah posebej cenijo mlajše generacije, ki so s tehnologijo že odrasle. Te namenjajo veliko pozornosti različicam, ki omogočajo upravljanje na daljavo z mobilno napravo. Novost je tudi storitev v oblaku, ki poenostavi upravljanje in servisiranje. »Pametnemu upravljanju sledi tudi pamet­no delovanje z umetno inteligenco, ki se lahko prilagaja uporabnikovim potrebam, potrebam objekta in celo vremenskim okoliščinam,« pravi Gučkova.

Malce drugače zaznavajo tržne trende v podjetju Merkur, kjer imajo opraviti z največjim povpraševanjem po TČ za ogrevanje prostorov. »V starejše stavbe se vgrajujejo visokotemperaturne TČ, ki so primerne za povezavo z obstoječimi ogrevali, radiatorji, medtem ko se v novogradnje vgrajujejo nizkotemperaturne, ki so primernejše za cevno talno ogrevanje. Zanimiva je tudi t. i. monoblok TČ, črpalka tipa zrak/voda, pri kateri je ves sistem vgrajen v ohišju zunanje enote,« pove Vid Leskovšek iz Merkurja. Kdor se odloči zanjo, prihrani prostor za kurilnico, povezava z ogrevanjem v stavbi pa je zelo preprosta, pojasni. Potencialni kupci TČ se pri njihovih svetovalcih za ogrevalne sisteme oglasijo v različnih fazah in z različnim predznanjem o toplotnih črpalkah. Nekateri sploh še niso odločeni o načinu ogrevanja in tehtajo, kaj se jim najbolj izplača, spet drugi želijo podrobneje poznati značilnosti konkretnega modela toplotne črpalke, opaža.

Po sogovornikovih besedah je največja skrb kupcev, katero TČ izbrati, da bo zadostila energetskim potrebam hiše. Zato je zelo pomembno, priporoča, da za pogovor s svetovalcem pripravijo čim več podatkov: o tipu trenutnega ogrevanja, vrsti grelnih teles (radiatorji, talno ogrevanje …), izolaciji hiše, starosti oken, saj vse to vpliva na odločitev.

Poraba energije v gospodinjstvih
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo v letu 2018 za končno rabo energije v gospodinjstvih namenjenih 44.600 TJ (terajoulov) energije. Največji delež, 61 odstotkov, je bil namenjen za ogrevanje prostorov; po 17 odstotkov za razsvetljavo in električne naprave ter ogrevanje sanitarne vode; za kuhanje smo porabili štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa manj kot odstotek vse v gospodinjstvi porabljene energije.

PREBERITE ŠE: Zemeljski plin: Toplotna črpalka ima lahko plinski motor

Razvoj

V najbolj prodajanem segmentu TČ v Sloveniji, pri TČ zrak/voda, je največja novost prilagodljivost uporabnikom, pravi Suzana Guček. »Trend so naprave, ki se tako približajo uporabniku, da lahko nanje že skoraj pozabi. Veliki koraki v to smer so tišje delovanje, prilagodljivost bivalnemu prostoru z vidika vgradnje, videza, barve in materiala, pa seveda prilagodljivo upravljanje, ki je mogoče prek spleta. V primerjavi s preteklostjo je dobrodošla novost tudi čim bolj neopazen, objektu prilagojen videz zunan­jih enot.

Po besedah sogovornice se v razvoju TČ nasploh največ pozornosti namenja učinkovitosti. Učinkovitost, ki podpira trajnostno preskrbo, poskušajo združevati z ekonomsko učinkovitostjo. O čedalje boljši učinkovitosti TČ priča zviševanje grelnega števila COP oz. letnega grelnega števila SCOP, kar razvijalci dosegajo z uporabo umetne inteligence, naprednejšimi hladivi in tudi zgradbo naprav.