Ploskovno hlajenje: Kar nas pozimi greje, nas poleti hladi

Ploskovna ogrevala delimo na talna, stenska in stropna. Najbolj razširjeno je talno gretje. Pri takšnih ogrevalih je sistem zank, po katerih kroži voda ali kakšen drug medij, vgrajen v tla, na steno ali v strop. Presledek med zankami in površina, po kateri jih razpeljemo, sta odvisna od toplotnih potreb v hiši. Zelo pomembno je, da se oboje čim bolj natančno izračuna, da je temperatura v prostorih čim bolj optimalna, poraba energije pa čim bolj smotrna. Preveč zank na preveliki površini bi pomenilo večjo porabo energije, večje stroške zanjo in zajetnejšo investicijo. Vsi trije sistemi so primerni za nizkotemperaturni režim ogrevanja in predvsem za hiše z majhnimi toplotnimi izgubami.

Za pasivno hlajenje je primerna že toplotna črpalka tipa voda/voda ali zemlja/voda. Energijo porablja samo obtočna črpalka, kompresor pa miruje. FOTO: Shutterstock Foto:

Ko imamo krogotok pripravljen, potrebujemo napravo ali izvor hlade vode, ki nam bosta omogočala aktivni ali pasivni način hlajenja. Tisti, ki uporabljajo toplotno črpalko tipa voda/voda ali zemlja/voda, imajo izvor hladu za pasivno hlajenje že dostopen. »Vir energije je vsaka podtalnica, geosonda ali zemeljski kolektor za hlajenje,« je pojasnil Matej Dulc iz podjetja Dulc iz Škocjana. V tem primeru pri hlajenju porabljamo energijo samo za pogon obtočne črpalke, saj mora hladna voda ali drug medij samo krožiti po krogotoku, kompresor pa ne deluje.

Za aktivno hlajenje pa potrebujemo reverzibilne toplotne črpalke (tipa zrak/voda). Kompresor bo tudi med hlajenjem deloval (medij se bo v ohlajevalnem krogotoku aktivno ohlajal). Reverzibilne toplotne črpalke omogočajo pozimi ogrevanje prostorov in sanitarne vode, poleti pa ogrevanje sanitarne vode in hlajenje prostorov. Posebne izvedbe reverzibilnih toplotnih črpalk v režimu hlajenja celo omogočajo izkoriščanje odpadne toplote hlajenja za segrevanje sanitarne vode ali vode v bazenu. V vsakem primeru takšne toplotne črpalke vedno omogočajo ogrevanje sanitarne vode.

Temperatura vode za hlajenje prostorov

Glede temperature medija ali vode v krogotoku moramo biti pri hlajenju prostorov previdni. Medij v ceveh namreč ne sme imeti temperature nižje od rosišča, opozarja Dulc. »Temperatura za hlajenje ne sme biti nižja od 18 stopinj Celzija, s čimer preprečimo pojav kondenzacije na površini sten ali stropa. Praksa je pokazala, da je temperatura, ki že zagotavlja zadostno bivalno ugodje, od 20 do 21 stopinj Celzija,« je pojasnil.

!!galerija!!

Stenski ali stropni sistem?

Če se odločimo za vgradnjo mirnega načina hlajenja (in s tem ogrevanja), je stropni sistem najbolj ugoden za hlajenje, vendar slabši za ogrevanje, zato se ne priporoča kot samo­stojni vir, temveč v kombinaciji s stenskim, pojasnjuje Matej Dulc. »Stropno hlajenje ima sicer veliko prednost pred drugimi oblikami hlajenja, zlasti zaradi velike površine,« je še dodal sogovornik.

Sistem ploskovnega ogrevanja, predvsem stenskega in stropnega, lahko izvedemo tako v novogradnjah kot pri prenovi starejših hiš, pravi Dulc, edino opozorilo velja glede zakrivanja površin s pohištvom ali drugimi okrasi. »Sistem stropnega hlajenja je tako rekoč vedno odprt, če je strop spuščen, se izvede hlajenje v njegovi konstrukciji. Stene morajo biti dostopne. Ob steni imamo lahko postavljen kavč, obešeno kakšno sliko ali kaj podobnega, medtem ko omara že ovira kroženje zraka,« je pojasnil Matej Dulc.

Hlajenju prek sten rečemo mirno hlajenje, saj v prostorih zgolj vzdržujemo temperaturo, prijetno za bivanje. Foto:

Ploskovni sistemi so izredno akumulativni in jih je težje regulirati po posameznih prostorih. »Regulacijo s stenskim ogrevanjem ali hlajenjem je mogoče nastavljati za vsako sobo posebej, pri čemer je odstopanje med prostori od ene do dveh stopinj Celzija,« je razložil Dulc in dodal, da je pri hlajenju pomembna predvsem regulacija temperature vode v krogotoku. Če bi v cevi prišla voda z nizko temperaturo, bi lahko na stenah povzročila kondenzacijo. V nasprotju s klimatskimi napravami, ki zrak tudi osušijo, se pri mirnem hlajenju to ne dogaja, zato je v hiši nujen še sistem prisilnega prezračevanja, pojasnjuje.

Toplotna črpalka je poleg mirnega hlajenja uporabna tudi za dinamično hlajenje, ki pa poteka z ventilatorskimi konvektorji. »Hlajenje s konvektorji je bolj učinkovito, ker lahko vanje dovajamo medij z nižjo temperaturo (kot v sistem talnega, stenskega ali stropnega gretja),« pojasnjuje Gregor Deu iz podjetja Dines iz Ljubljane. Konvektorji so naprave, ki nam omogočajo hlajenje z razvlaževanjem ter ogrevanje prostorov. Sestavljeni so iz hladilnega oziroma grelnega registra ter ventilatorja, v večini primerov pa niso povezani s prezračevalnimi kanali, temveč s cevmi ogrevalne oziroma hladilne vode (ta teče skozi register). Ventilatorski konvektorji so lahko prostostoječi, stenski ali stropni. Z vgrajenimi ventilatorji bodo porazdelili segreti ali ohlajeni zrak po prostoru, večina pa jih ima vgrajenih tudi filtre za čiščenje zraka. Zaradi termostatov je regulacija preprosta. Prednost konvektorjev je, da bodo zrak tudi razvlažili, vendar je za to treba urediti odvajanje kondenza. Ta se lahko nabira v posodi pod konvektorjem, najpreprostejši način pa je, da več odtokov povežemo v mrežo in kondenz prosto odteka.

Toplotna aktivacija betonskega jedra

Matej Dulc je med drugim omenil še možnost ogrevanja in hlajenja hiše s toplotno aktivacijo betonskega jedra. Princip aktivacije betonskega jedra temelji na sposobnosti toplotne akumulacije objekta. Beton je namreč gradbeni material z daleč največjo sposobnostjo akumuliranja toplote (hiša se poleti pregreje in pozimi ohladi, ko se ogreje oziroma ohladi beton v njeni konstrukciji). Z neposrednim ogrevanjem ali hlajenjem armiranobetonske plošče lahko vzdržujemo primerno temperaturo celotnega objekta in s tem osnovno lastnost toplega ugodja v notranjosti. Pri toplotnem aktiviranju betonskega jedra uporabljamo medetažne armiranobetonske plošče za neposreden vpliv na toplotno stabilnost objekta.

Sistem je narejen tako, da v armiranobetonsko konstrukcijo objekta vgradimo cevne mreže, po katerih se pretaka voda. Izdelava sistema je preprosta in cenovno ugodna, način pa je podoben talnemu gretju z uporabo toplotne črpalke. »Aktiviranje betonskega jedra stavbe pomeni, da se celotna masa v objektu tako ogreva kot ohlaja, in to z izredno majhno temperaturo. Za ogrevanje je dovolj 25 stopinj Celzija, za hlajenje pa že 20 stopinj Celzija,« je pojasnil Dulc. »Takšni sistemi imajo izredno velike izkoristke in prihranke,« je še poudaril.

PREBERITE ŠE: Kako preživeti vročino brez klime