Če čakamo do konca, se bo to, logično, zgodilo med ogrevalno sezono in takrat je treba najti rešitev hitro, da nas ne bo zeblo. To pa pogosto pomeni, da pozimi kupimo ogrevalno napravo, ki je kmalu na voljo, in ne najbolj racionalne in energijsko učinkovite, ne preverjamo njenih certifikatov in tehničnih lastnosti, za povrhu zanjo, tudi če morda ustreza razpisnim kriterijem Eko sklada za zamenjavo starih ogrevalnih naprav s sodobnejšimi, za nazaj ne moremo uveljaviti pravice do subvencije.

Seznanimo se z ogrevalnim sistemom

Pregled opravil pred ogrevalno sezono v člankih navadno začenjamo na koncu, pri ogrevalih. Četudi so ta brezhibna, nas ne morejo greti, če je težava v napravi, ki proizvaja toploto, ali regulaciji. Vendar bomo tudi tokrat ubrali takšen vrstni red, saj lahko laiki prav pri tem za največ stvari poskrbimo sami – ali vsaj prepoznamo razloge za težave in pokličemo mojstre.

V kotlovnici je naše ukrepanje omejeno predvsem na ventile, obtočne črpalke, raztezne posode – in seveda urejenost prostora, v katerem mora vladati red in odprtine za dovod zgorevalnega zraka, če ta ni speljan po tuljavi, proste, ne zaslonjene s kramo. Naša skrb je tudi izpolnjevanje predpisov o rednih servisnih pregledih, dimnikarskih obiskih in namestitvi javljalnika ogljikovega dioksida, česar mnogi še vedno ne upoštevajo.

Pregleda se vsekakor lotimo čim prej, čeprav je najslabši čas za klicanje mojstrov tik pred začetkom ogrevalne sezone. Takrat so serviserji najbolj zasedeni, lahko nas preseneti nenadna ohladitev, še slabše je, če se pri servisu pokaže, da je potrebna zamenjava ključnega dela ali celotne naprave.

V etažnih stanovanjih za vse, razen za pregled ogreval in ventilov v prostorih, poskrbijo upravniki, pri družinski hiši pa je skoraj nujno imeti pregled nad sistemom v celoti, a ne zadnji trenutek. Zato je v prihodnjih letih smiseln obisk strokovnjaka že po koncu ogrevalne sezone, ko se spomnimo občasnih ali resnejših težav in želja v zvezi z regulacijo ogrevalnega sistema.

Ogrevala

Pri radiatorjih je pomembno poskrbeti, da niso zaslonjeni s stanovanjsko opremo, zagrnjeni z zavesami, pokriti s sloji prahu, ter pregledati, ali napeljava na spojih ob ventilih ne pušča. Če je tako, je čas za zamenjavo ventilov s termostatskimi, ki zagotavljajo prihranek energije.

V večstanovanjskih stavbah je s tem priporočljivo pohiteti, ko je ogrevalni sistem izpraznjen zaradi vzdrževanja kotlovnice ali toplotne postaje daljinskega ogrevanja. Tedaj je prav tako priložnost za zamenjavo radiatorjev z novimi. Danes obstaja možnost za izvedbo obojega, tudi ko je v cevnem sistemu voda, s tako imenovanim zamrzovanjem cevi, vendar se v visokih večetažnih stavbah pri tem marsikdaj zaplete, poseg pa je tudi dražji.

Da je v radiatorjih zrak, zaznamo šele po začetku kurilne sezone, ko pri vrhu ostajajo hladni in slišimo, da v njih klokota voda. Sistem moramo odzračiti. Da bi se predvsem v večstanovanjskih stavbah temu izognili, jih v prihodnje po koncu ogrevalne sezone pustimo v maksimalno odprtem položaju. Odzračujemo tako, da odpremo odzračevalni ventil na radiatorju, dokler iz njega ne pricurlja voda. Še bolje je, da poskus odzračevanja opravimo, dokler ogrevalni sistem ne deluje.

V domači hiši po potrebi dotočimo vodo v sistem centralnega ogrevanja do normalnega tlaka ali pa to naredi vzdrževalec sistema. Pri obratovanju mora biti tlak vode v sistemu med 1,5 in 2,0 bara, odvisno od višine objekta in ogreval nad ogrevalno napravo.

Če živimo v svoji hiši, poskrbimo tudi za izolacijo dovodnih cevi v neogrevanih prostorih, da ne bi izgubljali energije in ogrevali kleti ali shrambe, ki ju želimo ohra­niti hladni. Nadometnih dovodnih cevi centralne kurjave v ogrevanih prostorih pa ne izoliramo.

V primeru, da se ogrevamo z IR-paneli, jih pred sezono obrišemo s suho ali vlažno krpo, brez močnih ali abrazivnih čistil, in to občasno ponovimo tudi v sezoni.

Če za ogrevanje oz. dogrevanje prostorov uporabljamo klimatsko napravo, pregledamo notranjo in zunanjo enoto, z notranje obrišemo prah in speremo filtre, zunanjo pa očistimo morebitnega listja, pajčevin in odstranimo predmete, ki ovirajo pretok zraka.

Domač pregled v kotlovnici

Najprej pospravimo in očistimo kotlovnico. V prostoru s pečjo ne shranjujemo krame, iz bližine kurilnih in dimovodnih naprav odstranimo morebitne vnetljive snovi. Preverimo tudi, ali je treba očistiti odprtine in rešetke, skozi katere doteka zgorevalni zrak.

Če kurimo trdno kurivo na klasičen način, brez avtomatskega nalaganja, se težko povsem znebimo prahu, vendar to pri pečeh na biomaso ni usodno. Kjer kurimo kurilno olje ali plin, pa prahu ne sme biti. Če bi ta z zrakom za zgorevanje prišel v občutljive dele gorilnika, bi ga lahko poškodoval in poslabšal njegovo delovanje.

Pri starejših modelih obtočnih črpalk na ogrevalnem sistemu, ki niso elektronsko krmiljene, lahko sami pred zagonom sistema na prednji strani z izvijačem odvijemo vijak in zavrtimo rotor v smeri urnega kazalca, saj lahko med večmesečnim mirovanjem zablokira, ob zagonu pa to uniči črpalko. Poskusno poženemo črpalko ogrevalnega sistema in preverimo, ali se vrti. Če pri vijaku priteče nekaj kapljic vode, to pomeni, da normalno deluje. Vijak lahko spet privijemo.

Tudi mešalni in zaporni ventili lahko zablokirajo. Preverimo jih tako, da jih ročno počasi premikamo iz ene skrajne lege v drugo, pri čemer ne smemo začutiti, da jih karkoli ovira. Pred tem moramo mešalne ventile z motornim krmiljenjem prestaviti na ročno upravljanje, če te možnosti ni, moramo najprej motor sneti z ventila. Preverimo lahko tudi delovanje varnostnega ventila: na njem je običajno gumb, s katerim lahko to storimo, enkrat na leto pa ga mora preveriti tudi strokovnjak.

Pomemben varnostni element ogrevalnega sistema je raztezna (ekspanzijska) posoda, ki prevzame povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Njeno ustreznost lahko sami preverimo s trkanjem po obodu. Če doni votlo, je verjetno v redu. Če je slišati, da je polna vode, in če na ventilu priteče voda, jo moramo zamenjati. Če se zdi, kakor da je polna, a na ventilu ne priteče voda, pa jo je verjetno treba napolniti z zrakom – pred tem moramo zmanjšati tlak v sistemu z izpustom vode. Na neustrezno delovanje raztezne posode lahko sklepamo tudi po večjem nihanju tlaka med delujočim (ogretim) in mirujočim (hladnim) sistemom ogrevanja.

Obisk dimnikarja in serviserja

Serviserja ogrevalnih naprav pokličemo na obisk v presledkih, ki jih določi proizvajalec, pa tudi v primeru, če nas na napačno delovanje peči opozori dimnikar. Ker je pogostost dimnikarskih pregledov pri ogrevalnih napravah (na drva, pelete, lesne sekance, plin ali olje), ki imajo dimnik, v sezoni predpisana, se je zaradi morebitnih pomanjkljivosti, ki bi jih odkril dimnikar (npr. neustrezen rezultat merjenja dimnih plinov), smiselno najprej dogovoriti z njim. Dimnikar bo pregledal tako dimnik kot peč ter oba očistil sajastih katranskih in drugih oblog. Te zmanjšujejo izkoristek peči, povečajo porabo energenta, v najslabšem primeru lahko povzročijo dimniški požar.

S servisom kurilne naprave in pregledom delovanja regulacije bomo zagotovili, da bo ogrevanje delovalo nemoteno in z dobrimi izkoristki.

Pri rednem pregledu plinskega kotla ga bo pooblaščeni serviser očistil ter preveril nastavitve gorilnika in drugih elementov kotla. Preveril bo tesnost plina do gorilnika in elektromagnetnih ventilov, pogledal ventilator, očistil zunanjost gorilnika, pre­gledal filtre, zgorevalne glave in elektrode ter preveril prenosnik toplote za pripravo tople vode.

Pri oljnem sistemu mora serviser preveriti dovod goriva, filter za zrak na gorilniku in gorilni šobi, očistiti vse dele gorilnika, zamenjati gorilne šobe in po potrebi obrabljene dele ter nastaviti gorilnik. Ta mora meriti sajavost, vsebnost ogljikovega dioksida in kisika ter temperaturo dimnih plinov in podobno. Serviser sestavi zapisnik opravljenega dela, ki ga moramo spraviti, ker ga bomo potrebovali ob naslednjem servisiranju.

Pri pečeh na trdna goriva pregleda regulatorje vleka in podobno kot pri drugih nastavi gorilnik. Zelo pomembno je tudi, da preveri, kakšno je začetno zgorevanje drv in kako hitro gre dim v dimnik.

S toplotno črpalko nimamo posebnega dela, poskrbeti moramo le za redni servis, ki ga določi proizvajalec. Če so potrebni zgolj posegi na krmiljenju sistema, je to pri nekaterih ponudnikih mogoče opraviti na daljavo. Serviserji se lahko prek medmrežja daljinsko povežejo na toplotno črpalko, preverijo delovanje in po potrebi popravijo nastavitve.