REUS 2017: Dobra petina razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja

Za drugačen način ogrevanja bi se tri petine teh gospodinjstev odločile zaradi znižanja stroškov gretja. Vse več jih motivira tudi zmanjšanje vpliva na okolje, ki ga z gretjem povzročajo. Pogosto pa je razlog za menjavo tudi ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega ogrevalnega sistema počasi izteka.

Največ za toplotno črpalko zrak/voda

Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na drugačen način ogrevanja, bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Največ vprašanih – skoraj petina – bi se odločilo za toplotno črpalko (TČ) zrak/voda. Specialni kotel za lesno biomaso bi izbralo 16 odstotkov, sledi TČ zrak/zrak (desetina vprašanih). Toplotno črpalko voda/voda bi izbralo 7 odstotkov in sprejemnike sončne energije 6 odstotkov vprašanih. Slaba petina pa še ne ve, katero ogrevalno napravo bi izbrala.

Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbrala TČ zrak/voda. Dobra desetina pa bi izbrala sprejemnike sončne energije.

Pri izbiri ogrevalnega sistema je pomembno upoštevati v katerem klimatskem območju živite in ali je vaša bivalna enota v mestnem okolju ali na deželi. V mestnih občinah z odlokom o kakovosti zraka in odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje določeni načini gretja niso dovoljeni. V določenih primerih je odločitev pogojena z razpoložljivo infrastrukturo, kot je plinski priključek ali možnost priključitve na daljinsko toploto. Pomembni dejavniki pri odločanju pa so lahko tudi bolj osebne narave kot so navade, posebne potrebe in morda omejitve, ki nastopijo z leti.

Kakšni so stroški prehoda?

S stroški prehoda na drugačen način ogrevanja je seznanjena slaba polovica anketiranih, ki o tem razmišljajo. Dobra četrtina ocenjuje, da bodo stroški med 2.501 in 5.000 evri. Slaba četrtina ocenjuje, da bodo stroški do 2.500 evrov. Petina anketiranih ocenjuje, da bodo stroški med 7.501 in 10.000 evri, slaba petina pa, da bodo stroški med 5.001 in 7.500 evri. Dobra desetina anketiranih meni, da bodo stroški višji od 10.000 evrov.

Po nasvet k strokovnjaku zelo redko

Glavni vir informacij o ogrevalnih napravah je svetovni splet. Dobra petina vprašanih se do informacij najraje dokoplje s klikanjem, dobra tretjina jih po nasvet skoči k prijatelju ali znancu, četrtina se jih obrne na trgovca, 16 odstotkov pokliče izvajalca del in monterja, 14 odstotkov pa se pozanima pri ponudniku naprav. Le dobra desetina anketiranih pokliče v energetsko-svetovalne pisarne, kljub brezplačnemu svetovanju. Manj kot desetina vprašanih pa na pomoč pokliče strokovnjaka.