Skoraj polovico domov grejejo fosilna goriva

Po podatkih že omenjene energetske bilance smo v slovenskih gospodinjstvih lani porabili 14.375 gigavatnih ur energije, od tega smo je kar 35 odstotkov pridobili iz naftnih derivatov, med katere med drugim sodita lahko kurilno olje in utekočinjeni naftni plin, ter nekaj manj kot 10 odstotkov iz zemeljskega plina. Za primerjavo, delež energije, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije, je približno 26-odstoten. Preostala energija je bila pridobljena iz daljinske toplote, lesa, elektrike in v izjemno majhnem deležu tudi iz trdnih goriv, kot sta lignit in rjavi premog.

Delež fosilnih goriv blago pada

Če želimo razumeti, kaj pomenijo ti podatki, je treba pogledati, kaj se dogaja z deleži rabe fosilnih goriv v naših gospodinjstvih, in jih primerjati s prejšnjimi leti. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, kjer spremljajo rabo energije v gospodinjstvih za petletna obdobja, se je raba fosilnih goriv v primerjavi z letom 2002 (zadnji dostopni podatki) v gospodinjstvih malo zmanjšala. Takrat je bil delež fosilnih goriv za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in tudi kuhanje večji, približno 49-odstoten. Ugotovimo lahko, da se je v zadnjih letih zmanjšala raba lahkega kurilnega olja in povečala raba zemeljskega plina.

Upoštevati je treba še en podatek, ki so ga na ministrstvu za gospodarstvo, kjer pripravljajo letne energetske bilance, navedli v lanskem poročilu. Končna raba energije v vseh sektorjih je bila leta 2009 za 0,6 odstotka manjša kot leta 2008, vendar se je v segmentu, v katerega so poleg storitev in druge rabe uvrščena tudi gospodinjstva, povečala za 9,4 odstotka. Iz natančnejših podatkov o količini posameznih energentov pa lahko izračunamo, da je bila v gospodinjstvih raba lahkega kurilnega olja večja za 88 tisoč ton ali 30 odstotkov, utekočinjenega naftnega plina za tri tisoč ton ali sedem odstotkov in zemeljskega plina za 31 tisoč kubičnih metrov ali devet odstotkov.

Tradicija, preprosta uporaba in dostopne cene

Podatki so precej presenetljivi, glede na to, da je eden od energetskih ciljev Slovenije zmanjševanje rabe fosilnih goriv in s tem količine emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Očitno je, da kurilno olje, utekočinjeni naftni plin in zemeljski plin ostajajo glavni vir predvsem ogrevanja v številnih slovenskih gospodinjstvih. Razlogov za to je več. Za kurilno olje lahko rečemo, da se uporablja zaradi tradicije in navajenosti prebivalcev nanj. To je bilo prvo gorivo, ki je pred desetletji nadomestilo prej zelo razširjeno ogrevanje s premogom in drvmi, saj je bila njegova prednost, poleg dobre kurilne vrednosti, predvsem udobje, ki ga zagotavlja uporabnikom. S prehodom na kurilno olje so se uporabniki izognili večkratnemu dnevnemu kurjenju v takrat veliko bolj preprostih pečeh na premog in drva. Za prijetno temperaturo v prostorih sta zadostovala pritisk na gumb in nastavitev sobnega termostata. Do zdaj se je ta energent ohranil zaradi preproste in redne oskrbe ter razmeroma nizke cene.

Zemeljski plin je vse bolj razširjen zaradi podobnih razlogov, ki jim je treba dodati – če izvzamemo lansko januarsko krizo dobave zaradi rusko-ukrajinskega spora – še bolj brezskrbno oskrbo, saj ga niti naročati ni treba. Seveda pa je njegova uporaba odvisna od razširjenosti javnih plinovodnih omrežij. Kjer so zgrajena, se v gospodinjstvih pogosto odločijo za ta energent, saj je v primerjavi s kurilnim oljem do okolja prijaznejši – količina emisij ogljikovega dioksida je pri zgorevanju precej manjša –, vsa potreba napeljava za njegovo uporabo in kotel pa sta še vedno cenejša v primerjavi s tehnologijo, ki jo potrebujemo za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Podobno velja za utekočinjeni naftni plin, čeprav zanj ne moremo reči, da je njegova cena nizka. Gre za enega od dražjih energentov, vendar je njegova dobava zagotovljena, pogoji za priključitev niso zahtevni, njegova kurilna vrednost je visoka, količina izpustov ogljikovega dioksida pri zgorevanju pa manjša kot pri zgorevanju kurilnega olja in večja kot pri zemeljskem plinu.

Učinkovita tudi v energijsko potratnih hišah

Omeniti velja še en razlog, da lastniki starejših in tudi tistih hiš, ki so jih gradili v zadnjih desetih letih, vztrajajo pri omenjenih energentih in se ne odločijo za rabo obnovljivih virov energije. Poleg že omenjene dražje naložbe v tehnologijo je pomembna tudi energijska bilanca posamezne stavbe. Če želimo v starejši hiši učinkovito izkoriščati obnovljive vire energije, jo je treba najprej energijsko obnoviti. S toplotnim ovojem in toplotnoizolativnim stavbnim pohištvom je treba zmanjšati potrebo po energiji za ogrevanje, drugače raba obnovljivih virov ni racionalna oziroma je naložba vanjo še toliko višja in zato negospodarna. Razumljivo je, da si marsikateri lastnik hiše takšnega posega preprosto ne more privoščiti, marsikdo, ki se zanj odloči, pa je finančno prešibak, da bi ga izpeljal v celoti in zato ohrani stari vir ogrevanja, le da uporablja sodobnejšo kurilno napravo.

To potrjujejo tudi podatki iz ankete, ki jo na Gradbenem inštitutu ZRMK v okviru projekta EnSvet vsako leto naredijo med strankami, ki pridejo v njihove svetovalne pisarne po nasvet o energijski obnovi hiše. V lansko anketo so zajeli 309 svetovancev in v analizi podatkov ugotovili, da je ekstra lahko kurilno olje najpogostejši energent, saj ga uporabljajo v kar 52 odstotkih obstoječih starejših stavb. V novogradnjah je takšno ogrevanje vse redkejše, zanj se odloči le 17 odstotkov graditeljev. Po energijski obnovi hiše se po podatkih iz ankete za kurilno olje odloči 35 odstotkov lastnikov. Malo drugače velja za zemeljski plin, ki ga uporabljajo v le petih odstotkih starejših stavb. Po obnovi se njegov delež poveča na 11 odstotkov, v novogradnjah pa znaša 13 odstotkov. Delež utekočinjenega naftnega plina je v vseh treh primerih okoli enega odstotka, pri čemer je pri novogradnjah največji. Da kurilno olje običajno zamenja zemeljski plin, navajajo tudi v Energetski bilanci RS, kjer so zapisali, da več kot polovico končne rabe energije v državi predstavljajo naftni derivati, količina katerih naj bi se v prihodnje zmanjševala predvsem zaradi večje rabe zemeljskega plina in deleža biogoriv v prometu.

Po prenovi večinoma le kondenzacijska tehnologija

V anketi EnSvet so pridobili tudi podatke o tem, kakšne kurilne naprave anketiranci uporabljajo za izkoriščanje fosilnih goriv za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, če se odločijo za njihovo posodobitev oziroma zamenjavo. Pri uporabi zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina velja, da se vsi odločijo za napredno kondenzacijsko tehnologijo, ki zagotavlja najvišje izkoristke zgorevanja. Pri uporabi lahkega kurilnega olja pa je 44 odstotkov nizkotemperaturnih oljnih kotlov z malo manjšimi izkoristki od kondenzacijskih. Devet odstotkov lastnikov se še vedno odloči za visokotemperaturne oljne kotle z izkoristki okoli 85 odstotkov.

Kakšna je razlika med naštetimi kotli, predvsem če za ogrevanje uporabljamo lahko kurilno olje, bomo natančneje pisali v prispevkih v prihodnjih dveh tednih, ko bomo temu energentu posvetili posebno pozornost. Če se ogrevamo na fosilna goriva, je namreč treba vedeti, kako jih lahko čim bolj učinkovito uporabljamo, saj je izjemno pomembno, da z njimi čim manj onesnažujemo okolje ter da jih porabimo čim manj, saj so njihove zaloge omejene, poleg tega z njihovim uvozom povečujemo energetsko odvisnost države, ki je lani uvozila kar 55,7 odstotka energije.

-----

Kurilna vrednost in emisije ogljikovega dioksida fosilnih goriv

Kurilna oziroma kalorična vrednost kubičnega metra zemeljskega plina je približno 10,54 KWh, litra propana, ki je predstavlja večji del utekočinjenega naftnega plina, je 12,8 kWh in litra ekstra lahkega kurilnega olja 10,08 kWh. Pri zgorevanju se sproščajo toplogredni plini, med katerimi je največ ogljikovega dioksida. Drugi plini so še žveplov dioksid, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi in v majhnih deležih ogljikovodiki. Vrednosti ogljikovega dioksida so pri zemeljskem plinu 200 kilogramov na megavatno uro, pri utekočinjenem naftnem plinu 225 in pri ekstra lahkem kurilnem olju 265 kilogramov na megavatno uro.

Delo in dom, 6. januar 2010