Če bi razvite države ukinile subvencije bi to po oceni skupine Oil Change International s sedežem v Washingtonu, ki je opravilo raziskavo, znižalo emisije, razvite države pa bi lažje izpolnile svoj cilj, to je državam v razvoju do leta 2020 nameniti 100 milijard dolarjev podnebne pomoči na leto.
Med 22 državami, ki jih je proučila skupina, sta Slovenija in Finska lani za subvencije odšteli več kot 50-krat več denarja kot za pomoč v boju proti podnebnim spremembam. Največ – približno 13,1 milijarde dolarjev – so za subvencije odštele ZDA, ki so za pomoč državam v razvoju namenile 2,5 milijarde dolarjev. Avstralija je za subvencije odštela 8,4 milijarde dolarjev, Nemčija in Velika Britanija pa vsaka po 6,6 milijarde dolarjev. Japonska se je v tej raziskavi odrezala najbolje, saj je za pomoč namenila več denarja kot za subvencije. Za pomoč jer odštela pet milijard, za subvencije pa 439 milijonov dolarjev.
Poleg posamičnih držav izrabo fosilnih goriv podpirajo tudi nekatere finančne institutcije, npr. Svetovna banka, ki financira črpanje še več nafte, premoga in plina.Posledica tega je mede drugim tudi to, da so obnovljivi viri energije pogosto prikazani kot ekonomsko nekonkurenčni glede na fosilne vire.