Test peletov: Šest desetin v najvišjem razredu

V analizo, ki so jo opravili v laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta, je bilo vključenih 25 vreč peletov različnih ponudnikov in proizvajalcev, ki so bili junija naprodaj v večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah ter skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji. Analizirani peleti so po izvoru iz petih držav, pri treh vrečah pa tega na podlagi informacij na embalaži ni bilo mogoče določiti. Največ vzorcev je slovenskih, devet, pet jih je prišlo iz Bosne in Hercegovine, štirje iz Avstrije, trije iz Nemčije in eden iz Romunije.

Parametri kakovosti

V laboratoriju so pri vseh izmerili najpomembnejše parametre kakovosti: vsebnost vode, ki je tesno povezana z učinkovitostjo zgorevanja, ostanek pepela, ki za uporabnika pomeni, kako pogosto je potrebno praznjenje zbiralnika za pepel, mehansko obstojnost, vsebnost finih delcev (preveč drobirja lahko povzroči težave s transporterjem, ki dovaja pelete v kotel) in gostoto nasutja, povezano s transportnimi in skladiščnimi stroški.

Na podlagi rezultatov so 15 vzorcev razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, osem v kakovostni razred A2 in dve vreči v kakovostni razred B. Trije vzorci so se uvrstili v nižji razred, kot je navajala označba na embalaži.

Postopek izdelave
V Sloveniji se za pelete najpogosteje uporablja žaganje smrekovega lesa. Po besedah Marjana Šikovca iz podjetja Energija narave je vhodna surovina žaganje, ki ga je treba najprej posušiti na primerno vlažnost. Postopek se nadaljuje tako, da žagovino stiskajo skozi matrico, naslednja faza je hlajenje peletov, med katerim se molekule lignina, ki povezujejo celulozna vlakna in se med peletiranjem porušijo, znova vzpostavijo. Pelete nato presejejo in z odsesavanjem odstranijo odvečne prašne delce, na koncu sledi še pakiranje.
Po mnenju sogovornika je presojanje peletov le po videzu lahko zavajajoče: omeni proizvodnjo »belih« peletov, ki jih laiki pogosto označujejo kot kakovostne, z dodajanjem klora (standard to npr. dopušča tudi za pelete razreda A1). Prepričan je, da kemija, največkrat klor, ki je strupen, ne sodi v proizvodnjo lesnih peletov.

Kakovostnega razreda A1 je bilo pet vzorcev slovenskega izvora: Energija narave Premium proizvajalca Energija narave, Forest premium pellet proizvajalca Petrol, N-EKO peleti proizvajalca Biron, PVM peleti, ki jih izdeluje Franc Mlakar, s. p., in RZ pellets proizvajalca RZ Pellets. Štirje vzorci slovenskega izvora Taprav pelet' za pogret, Bioprofit lesni peleti, Eco peleti Red devil in Enerles so razvrščeni v skupni kakovostni razred A2, in sicer zaradi deleža pepela, večjega od 0,7 odstotka, medtem ko glede na druge parametre ustrezajo kakovostnemu razredu A1.

Cene peletov

Cene v analizo vključenih peletov se gibljejo med 3,29 in 5,39 evra, v povprečju pa stanejo 4,30 evra. Letošnja povprečna cena je za 21 centov višja kot povprečna cena peletov, vključenih v raziskavo preteklo leto. Vreče peletov, uvrščenih v skupni kakovostni razred A1, so bile v povprečju za 56 centov dražje od vreč peletov, uvrščenih v kakovostni razred A2. Cene peletov skupnega kakovostnega razreda B so bile v povprečju za 29 centov nižje od kakovostnega razreda A2 in za 85 centov nižje od kakovostnega razreda A1.

V analizi letošnjih vzorcev so ugotovili tudi nekaj neskladij pri označevanju vreč, saj so bili na embalaži zapisani certifikati, ki jih vsebina ne dosega. Taki primeri so bili trije (lani šest). Peleti Taprav pelet' za pogret so zaradi prevelike vsebnosti pepela razvrščeni v kakovostni razred A2 in ne dosegajo kakovosti glede na certifikat S4Q A1, peleti Arboreko in Pellet Natura Faš pa ne dosegajo kakovosti certifikata ENplus, ki ga zagotavljajo z embalažo. Pri peletih Arboreko gre za preslabo mehansko obstojnost, zato se uvrščajo v kakovostni razred B in ne A1, ki je naveden na embalaži; tudi Pellet Natura Faš ima slabšo mehansko obstojnost, zaradi česar je uvrščen v kakovostni razred B in ne A2 kot navedeno na embalaži. Rezultati kažejo, da proizvajalcem največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost. Pri tehtanju vreč se je pokazalo, da jih večina za nekaj gramov presega deklarirano 15-kilogramsko težo, šest pa je bilo lažjih. Največji primanjkljaj so ugotovili pri Eco peletih Red devil, pri katerih je vreča namesto 15 tehtala le 14,11 kilograma.

Problematične lastnosti peletov in kakovostni razredi

Največji težavi sta kot rečeno delež pepela in mehanska obstojnost. Mehanska obstojnost, ki jo lahko kupec okvirno oceni že po količini prahu oz. razpadlih peletov v vrečah, je zelo pomembna lastnost, saj lahko povzroči težave pri delovanju kurilne naprave in poveča škodljive izpuste peči v zrak. Za kurilne naprave na pelete, ki se uporabljajo v gospodinjstvih, so primerni samo peleti razredov A1 in A2, za kaminske peči pa izključno A1. Peleti razreda B so po lastnostih primerljivi s peleti za industrijsko rabo in za individualna kurišča niso primerni.