Toplotna črpalka ali biomasa?

Iz podatkov Eko sklada sicer ni mogoče razbrati, ali so bili omenjeni ukrepi izvedeni zgolj v novogradnjah ali tudi v obstoječih hišah, vsekakor pa lahko sklepamo, da se graditelji vsaj v zadnjih treh letih pogosteje odločajo za ogrevalne sisteme na lesno bio­maso. Razlike v višini naložbe v en ali drug sistem so bile še pred petimi leti precejšnje – v prednosti, če lahko tako rečemo, so bile toplotne črpalke. Zdaj so stroški vgradnje toplotnih črpalk in kotlov na biomaso bolj primerljivi oziroma izenačeni, odvisno seveda od tipa toplotne črpalke in tipa kotla na biomaso.

Kakšni so torej stroški v prvem in kakšni v drugem primeru? Štirim ponudnikom oziroma proizvajalcem toplotnih črpalk in kot­lov na biomaso smo dali domačo nalogo, da izračunajo stroške vgradnje njihovega ogrevalnega sistema v nizkoenergijski novograd­nji, veliki 150 kvadratnih metrov, s talnim ogrevanjem. Njihove izračune povzemamo v nadaljevanju.

Višja naložba v kombinirani kotel na biomaso

Kakor pravi Sašo Črešnik iz podjetja Biomasa, bi moral investitor za najsodobnejši kotel na pelete ali bolje rečeno za sistem ogrevanja na pelete z visokim izkoristkom zgorevanja ter z za uporabnika udobnim, torej popolnoma samodejnim načinom delovanja odšteti približno 7000 evrov: »V znesek je vštet kotel na pelete z vremensko vodeno regulacijo in samodejnim doziranjem peletov iz večjega skladišča, z avtomatskim čiščenjem pepela, prevozom, postavitvijo, elektromontažo in prvim zagonom sistema.« Glede na to, da je za takšen kotel pri Eko skladu mogoče dobiti 2000 evrov nepovratnih sredstev, se naložba zmanjša na približno 5500 evrov, odvisno od morebitnih želja investitorjev pri opremi kotla in strojnih inštalacijah v kurilnici.

Če se investitor odloči za kotel na polena, Črešnik priporoča sodobni kotel z velikim kuriščem in prigrajenim zalogovnikom toplote, ki omogoča udoben način nalaganja polen enkrat na dan. Naložba v sistem, skupaj z dostavo, montažo in prvim zagonom, se za takšno stanovanjsko hišo začne pri približno 6500 evrih. Od Eko sklada je mogoče dobiti do 1500 evrov nepovratnih sredstev, kar pomeni končni znesek približno 5000 evrov. »Seveda so tudi pri ogrevanju na polena mogoči še raznovrstni dodatki, kot je avtomatski vžig, poznejša prigradnja peletne enote in podobno, vse to pa vpliva na višino naložbe,« doda sogovornik.

Nekaj več bo treba odšteti, če smo se odločili, da bomo novogradnjo ogrevali s kombiniranim kotlom na polena in pelete. Priporočljivo je izbrati kotel z dvema ločenima, a enakovrednima kuriščema, ki omogočata maksimalne izkoristke pri obeh energentih. Takšen kotel ima lahko samodejni preklop med uporabo polen in peletov, hkrati pa lahko s peletnim delom samodejno zakuri naložena polena, pravi Črešnik. Nepogrešljiv sestavni del sistema je zalogovnik toplote, zaradi katerega je treba polena naložiti le enkrat na dan. Po besedah sogovornika je mogoče izbrati tudi kotel na polena, ki se mu kadar koli pozneje prigradi še peletna enota: »Naložba v kombinirani sistem ogrevanja na polena in pelete, skupaj z montažo in zagonom, se začne pri približno 13.500 evrih, od tega lahko odštejemo še dobrih 2000 evrov nepovratnih sredstev Eko sklada in smo pri približno 11.500 evrih.«

Vzdrževanje kakovostnih kotlov na lesno bio­maso ne zahteva velikih posegov. Sogovornik priporoča redni letni servisni pregled po koncu kurilne sezone, za katerega je treba odšteti od 40 evrov naprej, odvisno od tipa kotla.

Najbolj pogoste TČ zrak/voda

V podjetju Termotehnika so izračunali višino naložbe za različne tipe toplotnih črpalk, pri čemer so upoštevali tudi ogrevanje sanitarne vode za tri ljudi. Kakor pravi Franc Pesjak, bi za 150 kvadratnih metrov veliko nizkoenergijsko hišo brez prezračevalnega sistema z rekuperacijo zadoščala toplotna črpalka z ogrevalno močjo 8 kW.

Za tako močno kompaktno toplotno črpalko tipa zrak/voda bi odšteli 5200 evrov. K temu je treba prišteti še strošek za ustrezno velika bojler za toplo vodo in zalogovnik toplote – 1170 evrov, montaža kotlovnice in montažni material staneta dodatnih 2000 evrov ter zagon sistema še 260 evrov. Skupni znesek je torej 8630 evrov, z DDV 9449 evrov. »Za naložbo je mogoče dobiti 1500 evrov nepovratnih sredstev,« doda Pesjak.

Po besedah Anamarije Kregar iz podjetja Ekovit bo toplotna črpalka v našem primeru porabila za okrog 400 evrov električne energije, v znesek pa je všteto tudi ogrevanje sanitarne vode.

Več bo treba plačati za toplotno črpalko, ki namesto toplote zraka izkorišča toploto zemlje. »Toplotna črpalka s horizontalnim zemeljskim kolektorjem stane 4280 evrov, bojler in zalogovnik 1170 evrov, za montažo kotlovnice, montažni material in zagon sistema je treba odšteti 2260 evrov, za zemeljski kolektor, jašek in razdelilec v jašku ter tekočino proti zamrzovanju 1850 evrov, obtočna črpalka zemeljskega kolektorja stane 180 evrov, za izkop in montažo kolektorja je treba odšteti 2500 evrov,« našteva sogovornik. Končna cena z vključenim 9,5-odstotnim DDV je 13.402 evra, za naložbo pa je mogoče dobiti subvencijo javnega okoljskega sklada v višini 2500 evrov, kar končne stroške zmanjša na približno 11.000 evrov.

Podoben izračun za enak tip toplotne črpalke, prav tako z zemeljskim kolektorjem, so naredili v podjetju Atlas trading. »Za geotermalno toplotno črpalko z močjo 6 kW in zemeljski kolektor, montažo in zagon je treba odšteti približno 12.000 do 13.000 evrov, v znesek pa so všteta tudi vsa zemeljska dela – razpon cen zanje je sicer od 500 do 1500 evrov, odvisno od terena,« pojasni Yasin Jodeh in doda, da njihovi kolektorji ne potrebujejo razdelilca, kar pomeni, da gre ena cev iz toplotne črpalke ven in neposredno nazaj. Sam zagon sistema po sogovornikovih besedah traja en dan, saj je treba med drugim odzračiti sistem talnega ogrevanja, ga napolniti s tekočino proti zmrzovanju, prav tako zemeljski kolektor, in stane 250 evrov.

Vertikalne sonde so dražje

Po besedah Anamarije Kregar bo moral investitor za naložbo v horizontalni zemeljski kolektor ali hibridno toplotno črpalko odšteti od 8000 do 10.000 evrov, za sistem z geosondo pa približno 11.000 evrov. Letna poraba energije bo v tem primeru za 20 do 30 odstotkov manjša kot pri toplotni črpalki zrak/voda, zanjo bomo po njenih besedah odšteli približno 300 evrov.

Naložba v geotermalno toplotno črpalko z vertikalno zemeljsko sondo bo torej višja. »Skupni strošek za samo toplotno črpalko, bojler in zalogovnik, za montažo kotlovnice, montažni material in zagon sistema je enak kot pri horizontalnem kolektorju,« pravi Franc Pesjak, celotna naložba pa je dražja zaradi vertikalnih zemeljskih sond – ena sonda skupaj s cevmi za povezavo, z jaškom, razdelilcem v jašku in s tekočino proti zmrzovanju stane 1900 evrov, kar 5400 evrov pa je treba odšteti za izdelavo vrtine (skupaj z materialom). Prištejmo še stroške obtočne črpalke za zemeljsko sondo, pa cena brez DDV nanese 15.190 evrov oziroma 16.633 evrov z DDV. Od zneska lahko odštejemo nepovratna sredstva Eko sklada, 2500 evrov.

Najmanj naložb v TČ voda/voda

Po podatkih Eko sklada je bilo v letih 2011 in 2012 najmanj naložb izvedenih v toplotne črpalke tipa voda/voda – v letu 2011 jih je bilo 59, leto pozneje pa že 100. Eko sklad je zanje v obeh letih izplačal dobrih 350.000 evrov nepovratnih sredstev. Kakor pravi Franc Pesjak, je treba za toplotno črpalko tega tipa odšteti 4400 evrov, cena za bojler in zalogovnik ostaja nespremenjena, torej 1170 evrov, prav tako za montažo kotlovnice, material in zagon sistema (2260 evrov): »Za jašek je treba odšteti 300 evrov, za potopno črpalko s kablom 700 evrov, izkop dveh vrtin s skupno globino 25 metrov stane 1750 evrov, povezava jaška s kotlovnico še 500 evrov.« Seveda ne smemo pozabiti, da potrebujemo za izkoriščanje vodnega vira vodno dovoljenje – za pripravo potrebne dokumentacije bo treba odšteti 500 evrov. Končna cena naložbe brez DDV je torej 11.580 evrov oziroma z vštetim DDV 12.680 evrov. Tudi v tem primeru je mogoče dobiti subvencijo Eko sklada v višini 2500 evrov. Kregarjeva je naložbo v toplotno črpalko voda/voda ocenila na 11.000 do 12.000 evrov, strošek za letno porabo energije bi bil okrog 300 evrov, pri čemer se upošteva tudi energija za pogon potopne črpalke.