Toplotna črpalka z geosondo: Zakaj je pretehtala geotermalna energija

4. 1. 2021 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Tomaž Romih

TČ, toplotna črpalka, ogrevanje, geosonda, geotermalna energija

V primerjavah gospodarnosti ogrevalnih sistemov in cenovne ugodnosti ogrevanja z različnimi viri energije sta na vrhu lestvice ogrevanje z biomaso in toplotno črpalko. Da to ne velja kar povprek, temveč mora biti ogrevalni sistem smotrno izbran in pravilno dimenzioniran, priča izkušnja Tomaža Romiha iz Ljubečne, čigar osem let staro družinsko hišo od lani ogreva toplotna črpalka z geosondo.

Minulo sezono je njegovo družino ogrevanje bivalnih prostorov in sanitarne tople vode stalo vsega 430 evrov, leto poprej pa je centralni kotel na trdno gorivo pokuril za poldrugega tisočaka bukovih drv. Lastnik pravi, da so jih porabili 20 kubičnih metrov. Pri letnem izračunu ne v prvem ne v drugem primeru nista upoštevana investicija in vzdrževanje.

Problem starega ogrevalnega sistema

Razlog, da so se Romihovi že sedem let po vselitvi v novogradnjo odločili zamenjati ogrevalni sistem, sta bila prav velika poraba drv, za katera je bilo treba ob hiši zagotoviti prostor, in vzdrževanje sistema, skupaj s čiš­čenjem peči in dimnika.

Za peč na drva so že ob nakupu vedeli, da bo začasna rešitev, saj so načrtovali, da bodo čez leta, ko bo naselje dobilo plinovod, prešli na zemeljski plin. Ker sta v nepodkleteni hiši na 180 kvadratnih metrih, v kateri bivalne prostore greje toplovodno talno ogrevanje, dve gospodinjstvi, so se pri izbiri moči kotla odločali »malo na zalogo«. To se je, posebno potem, ko so se drva podražila, izkazalo za negospodarno odločitev.

PREBERITE ŠE: TOPLOTA ZEMLJE ZA OBČUTNO CENEJŠE OGREVANJE

Tomaž Romih je informacije o mogočih rešitvah in lastnostih ogrevalnih sistemov najprej iskal po spletu in nato osebno pri ponudnikih na trgu. Tako se je po korakih oblikovala odločitev o toplotni črpalki (TČ). Sprva je razmišljal o nakupu TČ zrak/voda, potem pa so mu v podjetju Atlas Trading priporočili TČ z geosondo kot dolgoročno najučinkovitejši in prijazen sistem.

Yasin Jodeh iz tega podjetja, ki ga je z informacijami in izračuni usmerjal pri odločitvi, opisuje problem starega ogrevalnega sistema: »Romihovi so za novo hišo izbrali sistem, ki je za tako vrsto stavbe in današnji način življenja neprimeren. Vgradili so peč na drva, ki je za njihovo hišo bistveno premočna in neučinkovita, obenem pa zahteva stalno pozornost in veliko fizičnega dela s pripravo drv in vsakodnevnim kurjenjem. Dvajset kubičnih metrov drv na leto je velika poraba tudi za starejše, neizolirane hiše primerljive velikosti, tu pa gre za novogradnjo, kar kaže, da so pri kurjenju velik del energije dobesedno spustili skozi dimnik. Dobro izolirana hiša, kakršna je njihova, namreč ne zmore sprejeti več kot nekaj kilovatov toplote, njihova peč na drva pa je delovala z 20 do 30 kW moči. Ker je presežek toplote ušel skozi dimnik, je bilo ogrevanje na drva za njihovo hišo precej drago. Razumel sem, da so si želeli na čistejši in lažji način doseči udobje v novi hiši, ki so jo zgradili zato, da bi se v njej dolgoročno vsi počutili bolje.«

Po njegovih besedah dvajset kubikov bukovih drv da približno 30.000 kWh energije, medtem ko je hiša Romihovih porabi letno, odvisno od zime, od 15.000 do 20.000 kWh, in to za ogrevanje in toplo vodo skupaj. Mak­simalna moč, ki jo potrebuje v najhlad­nejših zimskih dneh (pri temperaturi, nižji od –10 stopinj Celzija) je okrog 8 kW, pravi. »To se je potrdilo tudi zdaj po enem letu uporabe novega sistema: toplotna črpalka, ki v najhladnejših dneh deluje približno dve tretjini časa, je v enem letu proizvedla 18.000 kWh energije,« dodaja.

PREBERITE ŠE: OGREVANJE: SLOVENCI IN TOPLOTNE ČRPALKE

!!galerija!!


Zakaj prav TČ z geosondo?

Osemkilovatna TČ zemlja/voda Thermia Diplomat Optimum G3 8 deluje s povprečnim letnim grelnim številom okoli 4,5. Za proizvedenih približno 18.000 kWh toplote, ki so jo v gospodinjstvu (od 1. novembra lani do 1. novembra letos) porabili za ogrevanje prostorov in pripravo tople, je porabila manj kot 4000 kWh električne energije.

In kaj je pri Tomažu Romihu, ki o toplotni črpalki ni razmišljal le zaradi stroškov, temveč tudi zaradi okoljskega vidika (TČ v pretežnem delu izkorišča toploto okolice), pretehtalo v prid TČ zemlja/voda z geosondo, čeprav se je sprva nagibal k tehnologiji zrak/voda? »Prepričali so me manjši ogrevalni stroški, učinkovitost, dolga življenjska doba TČ z geosondo in skoraj neslišno delovanje. Če zdaj izbiro primerjam z drvmi, je velikanska pridobitev tudi urejena okolica hiše, saj so drva na dvorišču preteklost,« pravi.

Seveda sta bila zanj ključna kriterija tudi višina naložbe in obseg del, potreben za namestitev TČ z geosondo, za katero je bilo treba ob hiši zvrtati 120 metrov globoko vrtino. Prvi razmislek je znatno olajšala skoraj tretjinska subvencija Eko sklada. Naložba je namreč skupaj znašala 15.660 evrov, od tega je bilo 5000 evrov nepovratne spodbude.


Zakaj je bila za družinsko hišo Romihovih bolj smotrna rešitev geotermalna TČ kot TČ zrak/voda, nam natančneje pojasni Yasmin Jodeh: »Geotermalna TČ je na prvi pogled res dražja, a dolgoročno bistveno bolj racio­nalna naložba od zračne TČ. Del razlike v investiciji pokrije višja subvencije (za prenovljene hiše, v katerih se odstrani stara kurilna naprava, znaša od 4000 do 5000 evrov), s čimer se razlika do zračne TČ že bistveno zmanjša. Na ekonomiko pa vplivata predvsem dva dejavnika: daljša živ­ljenjska doba geotermalne TČ in skoraj za polovico nižji stroški ogrevanja v primerjavi z zračno TČ. Medtem ko je življenjska doba slednje med 10 in 15 let, geotermalne TČ po naših izkušnjah in po izkušnjah našega dobavitelja Thermia, ki jih proizvaja že pol stolet­ja, brez težav delujejo vsaj 20, tudi 30 let. Geosonda, ki je vgrajena v tla pred hišo, pa je tako rekoč večna, za bolj realno razumevanje lahko govorimo o 50- ali 100-letni življenjski dobi. Stroški ogrevanja so zaradi stalno visoke temperature toplotnega vira v zemlji bistveno nižji kot pri zračni TČ, ki mora energijo pridobivati iz hladnega zunan­jega zraka in skrbeti še za odtajanje ledu med delovanjem, za kar energijo jemlje nazaj iz objekta. Torej se ekonomika obrne v prid geotermalni TČ že po nekaj letih uporabe. To, da je sistem z geosondo dosti bolj zanesljiv in stabilen ter odporen na staranje, saj ni izpostavljen zunanjim vplivom, je le še dodaten plus.«

Vendar še tako dobra geotermalna TČ ne bi dobro delovala, če bi bila geosonda slabo dimenzionirana ali nepravilno izdelana, pravi strokovnjak iz podjetja Atlas Trading. »Mi se pri tem zanašamo na lastne izkušnje in izkušnje preverjenih partnerjev, zato naši sistemi praviloma delujejo bolje od kataloških podatkov. Višja ko je temperatura vira, višja je moč toplotne črpalke in višje je grelno število. Medtem ko se zmogljivost po standardu podaja pri temperaturi medija 0 stopinj Celzija, naši sistemi praviloma delujejo s temperaturo medija v geosondi med +3 in +8 stopinj Celzija v zimskem času in na račun tega v praksi dosegajo od 10 do 20 odstotkov boljše rezultate od navedenih v katalogu,« pojasni.

Subvencije za TČ zemlja/voda

Ker je vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje stanovanjske stavbe ena od naložb v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb, je mogoče za nakup in vgradnjo pri Eko skladu dobiti subvencijo (javni poziv 74SUB-OB19). Poleg drugih tipov toplotnih črpalk se subvencija dodeli tudi za toplotno črpalko zemlja/voda (z zemeljskim kolektorjem ali geosondo), pri kateri dosega sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ηs za uporabo pri nizki temperaturi v povprečnih podnebnih razmerah 110 odstotkov (za sorpcijsko različico) in 170 odstotkov (za plinsko različico).
Drugi pogoji so za vse TČ enaki. Višina subvencije je odvisna od tega, ali gre za prvo vgradnjo ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi; ali z novo TČ za centralno ogrevanje zamenjujemo staro kurilno napravo v občinah, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, ali jo vgrajujemo v občinah, v katerih je ta odlok sprejet, vendar z lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja ni določena uporaba zemeljskega plina. V občinah, kjer je za prednostni vir določen plin, subvencije za TČ ni mogoče dobiti. (Interesenti za subvencijo lahko prednostni način ogrevanja in morebitno omejitev subvencije za naložbo v svoji stavbi preverijo na spletni strani Eko sklada, v obrazcu, v katerega vpišejo številko in naziv katastrske občine ter številko parcele.)
– Ko gre za vgradnjo prvega ogrevalnega sistema v stavbi, znaša subvencija do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2500 evrov za TČ voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda in 1000 evrov za ogrevalno TČ zrak/voda.
– Pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo TČ v občinah, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, dosega subvencija do 40 odstotkov naložbe, vendar ne več kot 4000 evrov za TČ voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda in 2500 evrov za TČ zrak/voda.
– Največja je subvencija, ko s TČ zamenjujemo staro napravo v občinah, kjer velja odlok o načrtu za kakovost zraka. V tem primeru znaša do 50 odstotkov naložbe, vendar ne več kot 5000 evrov za TČ voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda in 3200 evrov za TČ zrak/voda.
Priznani stroški vključujejo: nakup in vgradnjo ene ogrevalne toplotne črpalke na stanovanje; nakup in vgradnjo hranilnika, vodnega toplotnega zbiralnika ter povezavo s toplotno črpalko; izvedbo zemeljskega kolektorja ali vrtin; električne in strojne instalacije za potrebe delovanja in krmiljenja sistema ter zagon sistema; druge stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo investicije.
Vlogo za subvencijo je treba oddati pred začetkom del za izvedbo naložbe.

120 metrov vrtine v enem dnevu

Največji poseg pri namestitvi geotermalne TČ je seveda izvedba zemeljske vrtine za geosondo. Pri njenem dimenzioniranju je treba preveriti geološko sestavo tal. »Pri Romihovih je bila geološka prognoza najprej glina ter delno omočen konglomerat in nato lapor do končne globine. Glede na moč in letno potrebo po toplotni energiji, ki jo hiša zahteva za ogrevanje, smo izračunali geosondo globine 120 metrov,« razloži Jodeh. Ker stoji hiša zunaj vodovarstvenih območij, za vrtanje ni bilo treba pridobiti dovoljenja.

»Ko so prišli na teren, so strokovnjaki podjetja Vrtine Palir najprej ocenili najprimernejše mesto vrtine, ki je bilo manj kot dva metra od stavbe, na površini, prekriti s tlakovci. Začuden sem bil, kako hitro je bila izvrtana, trajalo je vsega en dan. Za naslednja dva dni so štafeto prevzeli delavci, ki so poskrbeli za napeljave od vrtine do mesta v stavbi, kjer je kotlovnica, hkrati pa že montirali toplotno črpalko. Četrti dan smo jo že poskusno zagnali, v slabem tednu dni pa je bila tudi okolica hiše v prvotnem stanju, saj so delavci Vrtnin Palir popravili tlakovane površine,« pripoveduje Tomaž Romih.

Njihova toplotna črpalka je kompaktna naprava z integriranim 200-litrskim grelnikom sanitarne vode, ki v kotlovnici zavzame zelo malo prostora. »Resnici na ljubo skoraj pozabimo, da imamo kakšno ogrevalno napravo, tako tiha in nemoteča je,« doda sogovornik.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE