Toplotne črpalke v mestih: Plinovod ni več ovira za TČ, daljinsko ogrevanje še

Konec preteklega leta je bilo v Sloveniji vgrajenih skoraj 70.000 toplotnih črpalk, Eko sklad je od začetka 2011. do konca 2021. zanje odobril več kot 37.000 subvencij, pretežno za individualne stanovanjske hiše ob zamenjavi ogrevalnega sistema ali za prvo vgradnjo. Poleg subvencij so zanimanje zanje najbolj spodbujali prihranek pri stroških ogrevanja, povezava s samooskrbno sončno elektrarno, z energetsko krizo, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, pa tudi bojazen pred pomanjkanjem energentov, predvsem plina, in divjanjem njihovih cen.

Kljub spodbujanju energetske prenove stavb, po kateri te potrebujejo ogrevalne naprave manjših moči, čemur ustrezajo tudi toplotne črpalke (TČ), ki poleg tega izrabljajo pretežni del obnovljive energije, teh v nekaterih delih Slovenije zaradi predpisov doslej ni bilo mogoče vgraditi in zanje tudi ne prejeti subvencije. Formalne omejitve so se z letošnjim marcem sprostile – a to še ne pomeni, da so TČ smiseln vir ogrevanja prav povsod. Denimo v strnjenem mestnem okolju. Zanimalo nas je, za kakšne stavbe so primerne, kaj o njih pravijo prostorski akti in drugi občinski predpisi (podrobneje za mestne občine Ljubljana, Maribor in Celje) in katere pogoje je treba izpolniti za pridobitev subvencije Eko sklada.

Od kod nelogičnosti

Omejitve za vgradnjo TČ so do 1. marca letos temeljile na odlokih o načrtu za kakovost zraka in občinskih aktih o prednostnih načinih ogrevanja, po katerih sta imela dal­jinsko ogrevanje in omrežje zemeljskega plina prednost pred TČ zrak/voda. Dovoljen­ja za TČ niso mogli dobiti predvsem lastniki stanovanjskih stavb v mestih. Hudo kri je povzročala »nelogična« ureditev, po kateri je bilo na teh območjih za kondenzacijski plinski kotel v nasprotju s TČ mogoče dobiti subvencijo. Takšna je bila odločitev zakonodajalca, so pojasnjevali na Eko skladu.

Za plinske kotle od 1. marca subvencij ni več. S tem datumom so tudi prenehali vel­jati odloki o načrtu za kakovost zraka v mestnih občinah Ljubljana in Murska Sobota, aglomeraciji Maribor in v Zasavju, velja le še za mestno občino Celje. Odtlej lahko Eko sklad za območja, kjer je nehal veljati odlok o kakovosti zraka, dodeli subvencije za TČ tako kot drugod po Sloveniji, poudarja pa, da mora biti naložba izvedena po vseh veljavnih predpisih, ki vključujejo tudi pridobitev soglasja distributerja dal­jinskega ogrevanja ali zemeljskega plina za odklop od sistema pred vgradnjo TČ. V mestni občini Celje pa lahko sklad dodeli subvencijo lastnikom stavb le na tistih območjih, za katera niso določeni prednostni viri ogrevanja.

Na tržna gibanja so najbolj vplivale subvencije

V zadnjem desetletju so na odločitve za vgradnjo ogrevalnih naprav za individualne stanovanjske stavbe v Sloveniji najbolj vplivale subvencije Eko sklada, ugotavlja Mitja Janež, diplomirani inženir strojništva, iz podjetja Vaillant Slovenija. To velja tako za naglo povečevanje števila TČ, od katerih so po njegovih besedah ljudje v več kot 90 odstotkih posvojili TČ zrak/voda, kot za skokovito menjavo starih plinskih naprav s kondenzacijskimi kotli tam, kjer je bilo zanje mogoče dobiti nepovratno finančno spodbudo, ki je predstavljala približno polovico naložbe. Upad pri plinskih kotlih z odpravo subvencij in pretresi na plinskem trgu se zdaj preliva v povečano povpraševanje po TČ.

Po njegovih besedah imajo investitorji pri odločanju za TČ najmanj zadreg pri novogradnjah, za katere je potrebna izdelava projekta za izvedbo (PZI), katerega del je tudi načrt strojnih inštalacij. »Da jih večina izbere izvedbo zrak/voda, pripisujem nepoznavanju drugih, prav tako subvencio­niranih tehnologij, kot sta TČ zemlja/voda in TČ voda/voda, in njunih prednosti. Te so manjši stroški na dolgi rok (ker je njuna življenjska doba tudi trikrat daljša od TČ/zrak voda), to, da nimata zunanje enote, ki okolico obremenjuje s hrupom, in večja učinkovitost. Zgovorno je to, da največ TČ voda/voda vgradimo v Prekmurju, kjer ima podtalnica višjo temperaturo in kjer so jih ljudje spoznali iz izkušenj drugih,« pravi sogovornik.

Majhna zunanja enota ne more biti tiha

Pri zamenjavi ogrevalnega sistema v obstoječi stavbi je treba pred dokončno odločit­vijo pretehtati še druge okoliščine. Razvoj tehnologije pri TČ resda ponuja rešitve za stavbe z različnimi potrebami po toploti in z različnimi ogrevali, vendar je pri nekaterih objektih potreben premislek. V energetsko zelo potratnih hišah, ki bi jih ogreli le z radia­torji, bi morala TČ zagotoviti temperaturo vode 80 °C, v starih mestnih jedrih, kakršno je Ljubljana, pa je treba imeti v mislih tudi vpliv zunanje enote na videz stavbe in vpliv. Poleg tega lahko ozke ulice in zaprta dvorišča starih mestnih središč potencirajo hrup zunanje enote TČ, razloži Mitja Janež.

TČ zrak/voda, ki so primerne za strnjeno mestno poselitev, morajo po besedah sogovornika poleg kakovostne izvedbe inštalacije in razreda visoke učinkovitosti delovanja izpolnjevati še tretji pogoj: morajo biti čim tišje. To pa je mogoče le ob dovolj veliki zunanji enoti, neprimerljivo večji, kot jih imajo klimatske naprave, še dodaja Janež.

Subvencije Eko sklada za TČ za centralno ogrevane stavbe
TČ voda/voda in zemlja/voda – prva vgradnja: 20 % naložbe, največ 2500 evrov;
TČ zrak/voda, prva vgradnja: 20 % naložbe, največ 1000 evrov;
TČ voda/voda in zemlja/voda, zamenjava kurilne naprave: 40 % naložbe, največ 4000 evrov;
TČ zrak/voda, zamenjava kurilne naprave: 40 % naložbe, največ 2500 evrov;
TČ voda/voda in zemlja/voda, zamenjava kurilne naprave v MO Celje (na območju brez prednostnega načina ogrevanja ali kjer je prednostni način plin): 50 % naložbe, največ 5000 evrov;
TČ zrak/voda, zamenjava kurilne naprave v MO Celje (na območju brez prednostnega načina ogrevanja ali kjer je prednostni način plin): 50 % naložbe, največ 3200 evrov.

Ljubljana: TČ mogoče le zunaj sistema daljinskega ogrevanja

Vprašanje o možnosti vgradnje TČ v strnjenem mestnem jedru smo zastavili tudi Mest­ni občini Ljubljana (MOL). Tako kot drugod v MOL je TČ tudi tu mogoče namestiti le zunaj območja daljinskega ogrevanja, v mestnem jedru pa je pokritost z daljinskim ogrevanjem zelo visoka, nam je odgovorila Alja Bebar iz kabineta župana MOL. Zaradi bližine okoliških stavb je treba upoštevati tudi uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, pri stavbah, ki so zaščitene kot kulturna dediščina, pa pred posegom pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Medtem ko sta bila v preteklosti v Ljubljani prednostna energenta za ogrevanje tako daljinsko ogrevanje kot plinovod, zdaj to za plin ne velja več. »Stranka lahko z namenom vgradnje TČ za ogrevanje in priprave sanitarne tople vode stavbo odklopi iz sistema distribucije plina, prav tako lahko pri novogradnji uredi ogrevanje na TČ, če stavba ne leži na območju daljinskega ogrevanja. Če je stavba že priključena na sistem daljinskega ogrevanja, pa odklop ni mogoč. Odklop tudi ni mogoč za posamezno enoto, ki se ogreva iz skupne toplotne postaje,« povzema ureditev sogovornica. Za namestitev TČ zunaj sistema daljinskega ogrevanja pa mora biti izpolnjen še en pogoj: letno potrebna toplota za ogrevanje na enoto kondicionirane površine stavbe ne sme presegati 25 kWh/m²a.

Izdaja soglasij za odklop iz sistema daljinskega ogrevanja ni predvidena, odpoved pogodbe o dobavi toplote iz sistema daljinskega ogrevanja pa ni mogoča, saj ogrevanje stavb z daljinskim ogrevanjem določa zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, pojasnjujejo na MOL. Odjemalec se lahko odklopi le, če sta hkrati izpolnjena pogoja: če sistem daljinskega ogrevanja ni učinkovit in če odjemalec projektira ali celovito energetsko prenovi hišo v skoraj ničenergijsko stavbo. Kot ugotavlja Agencija za energijo RS, pa so distribucijski sistemi toplote Energetike Ljubljana učinkoviti.

Za marsikoga bo zanimiva tudi informacija o tem, kako se je mogoče odklopiti od plinovodnega omrežja: soglasje za odklop ni po­trebno, sklenitelj pogodbe o dobavi pa mora pri Energetiki Ljubljana naročiti demontažo plinomera. Za mehovni plinomer velikosti od G1.6 do G25, kamor spadajo tudi plinomeri za etažne enote in hiše, stane demontaža 55,10 evra z DDV.

Maribor: TČ dopustne tudi znotraj sistema daljinskega ogrevanja

Precej bolj ohlapno kot v prestolnici je možnost vgradnje TČ urejena v mestni občini Maribor (MOM). Po urbanistični zasnovi mesta Maribor iz leta 2001, ki je kot strateški dokument do sprejema OPN še vedno v uporabi, tako vročevodno kot plinovodno omrežje veljata za primerna energenta, ki lahko pri individualnih stavbah nadomestita manj čiste energente. Ker k enakemu cilju, trajnostni in okolju čim manj škodljivi obliki ogrevanja, pripomorejo tudi TČ, MOM tako pri novogradnjah kot zamenjavah ogrevalnih naprav dovoljuje vgradnjo TČ ne glede na tip, čeprav v starejših prostorskih aktih niso navedene. Na območju daljinskega ogrevanja je v prvi vrsti smiselna priključitev nanj, z vidika prostorskega akta pa je dopustna tudi vgradnja TČ, nam je odgovorila Alenka Kocjančič iz kabineta župana MOM in dodala, da z vidika prostorskih aktov znotraj strnjenega mestnega jedra ni drugih omejitev.

Celje: za TČ ni subvencij, če ima prednost daljinsko ogrevanje

In kje v mestni občini Celje (MOC), kjer edino še velja odlok o načrtu za kakovost zraka, je mogoča vgradnja TČ in je zanjo mogoče dobiti subvencijo? Kot nam je pojasnil Simon Koražija s tamkajšnjega oddelka za okolje, prostor in komunalo, v MOC obstajajo območja prednostnega načina ogrevanja z uporabo zemeljskega plina, območja prednostnega načina ogrevanja z daljinskim ogrevanjem in območja prednostnega načina ogrevanja z uporabo zemeljskega plina ali z daljinskim ogrevanjem, del pa nima določenega prednostnega načina ogrevanja.

Na območju, kjer je določen prednostni način ogrevanja s plinom (vanj spada tudi staro mestno jedro), se s subvencijami spodbuja tudi vgradnja TČ. Spodbud za zamenjavo ogrevalnih naprav s TČ pa ni mogoče dobiti na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja stavb določeno omrežje daljinskega ogrevanja.